Predlog rebalansa proračuna dviguje javno porabo za 1,1 mrd EUR glede na lansko leto, kar je 270 mio EUR več kot dopušča fiskalno pravilo. Napovedan javno-finančni presežek v višini pol odstotka BDP je tako postavljen pod vprašaj predvsem zaradi upoštevanja bolj optimistične jesenske napovedi UMAR, ki Sloveniji letos napoveduje 3,7-odstotno realno rast BDP in 2,1-odstotno inflacijo.
Ključna težava predstavljenega rebalansa proračuna je v tem, da bo več sredstev v proračunu namenjeno krepitvi domače potrošnje. To seveda vpliva na višjo gospodarsko rast. Nevarnost te usmeritve je, da ta namera državi morda ne bo uspela, ker se stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev še nekoliko povečuje (13,9 % v 2017). Varčevanje namreč ne dviguje BDP in davčnih prilivov. Vsekakor pa lahko potrdimo, da je državi z nekaterimi ukrepi uspelo obdržati razpoloženje potrošnikov na ravni, ki je precej višje od dolgoročnega povprečja. Na drugi strani se moramo vprašati, kako dolgo bomo imeli tako visoke davčne prilive na osnovi domače potrošnje, ko se razpoloženje potrošnikov uskladi z (nižjim) dolgoletnim povprečjem.
Rebalans ni povsem usklajen s fiskalnim pravilom
Predlog rebalansa proračuna pomeni vsebinsko gledano nespoštovanje v ustavi zapisanega fiskalnega pravila. Takšno izvajanje fiskalne politike pomeni zamujeno priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora v obdobju, ko lahko pride do poslabšanja gospodarskih razmer. Strukturni saldo se v letu 2019 namreč slabša. Presenečeni smo, da fiskalni svet ni bil pravočasno povabljen na decembrsko sejo Odbora za finance, kjer bi lahko predstavil svoje zadržano mnenje o rebalansu. To pomeni nespoštovanje vloge nadzornika fiskalne politike. Na drugi strani naj bi se javni dolg v BDP še vedno zniževal skladno s planom, in sicer proti 66% BDP, kar je pozitiven dosežek.
Razpoloženje v območju evra na 5-letnem dnu
Razpoloženje evropskih nabavnih managerjev je dober pokazatelj prihodnjega gibanja slovenskega izvoza. Slovenske gospodarske družbe namreč že 40 % svoje prodaje ustvarijo z izvozom, največ prav v območje evra. V četrtek objavljena analiza (IHS Markit) je pokazala, da je vrednost evropskega indikatorja blizu 50, kar pomeni realno stagnacijo tako evropskega industrijskega kot storitvenega sektorja. Ta vrednost je bila najnižja v zadnjih petih letih in pol. Prav avtomobilska veriga, ki je za Slovenijo najpomembnejša, je ta trenutek najbolj zaskrbljena nad padcem naročil. Na drugi strani je pozitivno to, da se cene ključnih surovin nekoliko znižujejo, kar je dobro za Evropo, ki je uvoznica teh surovin. To tudi dviguje pričakovanja o podaljšanju obdobja poceni denarja, kar spodbuja gospodarsko rast. Danes (25. januar) objavljeni podatki o gospodarski klimi sicer ne kažejo, da bi slovenska predelovalna dejavnost kot celota že čutila znižanje naročil, vendar ocenjujemo, da bi se lahko dinamika rasti v prihodnjih mesecih upočasnila.
Optimistična gospodarska napoved nekoliko pod vprašajem
Razmere v mednarodnem okolju so bile v zadnjih štirih mesecih slabše kot v času jesenskih gospodarskih ocen. Tako bi bilo smiselno, da bi UMAR osvežil gospodarsko napoved, kot je to že naredil leta 2012 ob pojavu podobno negotovih razmer v mednarodnem okolju. Trenutna ocena gospodarske rasti je namreč za 0,3 odstotne točke višja kot povprečna ocena analitikov (European Consensus, januar 2019). Prav tako je višja tudi napoved inflacije, in sicer za 0,3 odstotne točke. Ti dve razliki tako pomenita, da sedaj obstaja utemeljeno tveganje, da je ocena javno-finančnih prihodkov v rebalansu proračuna za 0,6 % previsoka (60 mio EUR). To lahko pomeni, da tudi načrtovanega javno-finančnega presežka ne bo mogoče doseči. V nevarnosti so tudi državni odhodki za investicije, ki so tesno povezani z uspešnostjo črpanja EU sredstev, saj so edina večja variabilna postavka v proračunu, ki se lahko zniža v primeru manjše rasti prejetih javno-finančnih prihodkov.