Stališča in komentarji


Šibkejše povpraševanje na izvoznih trgih znižuje oceno gospodarske rasti

Analitika GZS v najnovejši spomladanski napovedi ocenjuje, da nas na izvoznih trgih čaka nižja, vendar še vedno pozitivna rast. Rast zasebne potrošnje ostaja visoka, enako velja za rast investicij. Za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna.

UMAR je v četrtek, 21. marca, osvežil svojo gospodarsko napoved za obdobje 2019-2021. Znižal je napoved realne gospodarske rasti za leto 2019 s 3,7 % na 3,4 %, hkrati pa dvignil napoved nominalne rasti s 6,1 na 6,2 %. Razlika med napovedano nominalno in realno rastjo je sicer v oceni spremembe cen povprečnega evra ustvarjene dodane vrednosti, ki temelji na projekciji cen uvoženih surovin in polizdelkov, cen izvoženih izdelkov in storitev in cen na domačem trgu (ki jih najbolje odraža napoved inflacije). Pričakovali bi, da bi dvig ocene deflatorja (razlika med nominalno in realno rastjo) spremljala projekcija višjih cen uvoženih surovin, izvoženih izdelkov in storitev ter višje inflacije. Vendar je ne. V aktualni napovedi je UMAR znižal oceno za sodček nafte brent s 72,2 USD (jesen 2018) na 63,2 USD (marec 2019); spremenil je tudi napoved pri gibanju cen neenergetskih surovin (namesto 2-odstotne rasti naj bi cene v 2019 upadle za 2%). Prav tako je znižal svojo oceno za rast cen za potrošnike z 2,1 na 1,6 %. Z metodološkega vidika je razlika med znižanjem realne in zvišanjem nominalne napovedi gospodarske rasti zelo nenavadna. Nominalna napoved gospodarske rasti je sicer eden od temeljnih vhodnih agregatov v projekciji javno-finančnih prihodkov in izdatkov. Te projekcije uporablja tudi Ministrstvo za finance RS pri oblikovanju ključnih postavk v proračunu RS. Višja projekcija nominalne gospodarske raste tako lahko pokaže ugodnejšo napoved javno-finančnih prihodkov in podcenjuje javno-finančne odhodke ter povečuje verjetnost, da bo javno-finančni presežek manjši od napovedanega.

Analitika GZS: rast v 2019 pod 3 %.

Pri Analitiki GZS smo v zadnjih dneh prav tako osvežili gospodarsko napoved ter za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna. Rast izvoza blaga se bo po naši oceni znatno upočasnila, in sicer na 4 % (2018: 7,2 %) v 2019 in 2 % v 2020. K temu nas napeljuje relativno šibko zaupanje v predelovalnih dejavnostih ter velika zadržanost pri novih naročilih. Po naših ocenah se bo sicer optimizem v predelovalnih dejavnostih v prihodnjih mesecih nekoliko povečal. Rast potrošnje gospodinjstev bo po naši oceni znašala 2,4 % v 2019, kar je manj od ocene UMAR (2,9 %). Pričakujemo, da se bo potrošnja netrajnih dobrin (vozila, bela tehnika, stanovanjska oprema) nekoliko umirila, stopnja varčevanja pa nekoliko povišala. Gospodinjstva se tako obnašajo kot dober gospodar. Vseeno smo svojo napoved za rast domačega trošenja v letu 2020 dvignili na 2,1 % zaradi napovedane davčne razbremenitve dela. Pri naših napovedih sicer upoštevamo, da se tveganja o trgovinskih vojnah, trdem pristanku Kitajske ali neurejenemu brexitu ne bodo uresničila.

Strukturni primanjkljaj še narašča

Zaradi še vedno nadpovprečne gospodarske rasti (dolgoročno nevtralna gospodarska rast je za Slovenijo po oceni konsenza analitikov iz februarja 2019 pri 2,2 %), ki je posledica rasti zaposlovanja (+1,4 % v 2019) in plač (+4,8 % v 2019), bi moral biti načrtovani javno-finančni presežek še precej višji, kot je določen sedaj. V nasprotnem primeru lahko govorimo o rasti strukturnega primanjkljaja, ki zgolj odraža dejstvo, da v obdobju pozitivnega gospodarskega cikla (brezposelnost najnižja v desetletju, najvišja rast plač po 2008) ustvarjamo premalo presežka, da bi z njim hitreje zniževali raven dolga (trenutno pri 70 % BDP). Visoka raven dolga namreč znižuje manevrski prostor države za vodenje proti-ciklične politike v času nizke ali negativne rasti ter povečuje verjetnost zniževanja socialnih pravic prav v času, ko se potreba po njihovem uveljavljanju povečuje.

Fotogalerija