Stališča in komentarji


Arhiv: Na vladi potrjen interventni zakon prinaša nekaj dobrih rešitev

Ljubljana, 1. september 2022 - Vlada RS je na svoji zadnji seji potrdilaZakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo nekatere določbe tega zakona, opozarjamo pa, da seproblemi vseskozi rešujejo preveč parcialno. Potrebujemo sočasno sprejetje več ukrepov, ki sistemsko naslavljajo različne težave in jih rešujejo strateško, komplementarno, s pogledom v prihodnost; predvsem pa tudi hitro in učinkovito.

GZS že eno leto predstavnike države opozarjana izredno stanje na področju cene energije, predvsem plina in elektrike. Z vojno v Ukrajini in letošnjimi ekstremnimi vremenskimi razmerami se težave z energenti samo stopnjujejo in zaostrujejo. Kopičenje vzrokov za izredne razmere in njihovo prepletanje kaže, da imamo v Sloveniji in tudi v EU sistemske težave ter potrebujemo sistemski pristop za njihovo reševanje s povezanim delovanjem vseh deležnikov, v gospodarstvu, politiki in civilni družbi. V teh dneh se oblikujejo prvi interventni zakoni v pomoč gospodarstvu. Po sprejemu interventnega zakona, ki uvaja drugo shemo pomoči za gospodarstvo, je bil na vladi potrjen še Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

Na GZS pozdravljamo nekatere določbe omenjenega zakona, kot so na primer umik pogodbenih kazni, ki so posledica manjšega odjema plina; obračun omrežnine glede na nižjo porabo plina, omejitev višine plačil za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije; opredelitev cenikov toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce ter možnost neposrednega nakupa električne energije od proizvajalcev, ki so v 100 % lasti Republike Slovenije.

Zakon omogoča, da se upravljavec v obdobju višje stopnje tveganja pri oskrbi z energijo, ki jo razglasi vlada, prilagodi na uporabo goriva, ki ga ima na voljo in za katerega ima že vzpostavljeno tehnično infrastrukturo. Upravljavec mora o zamenjavi najkasneje v roku 48 ur obvestiti ministrstvo za okolje in prostor in inšpektorat za okolje. V treh mesecih po izvedeni zamenjavi mora izvesti prve meritve in obratovalni monitoring emisije. V primeru, da namerava v napravi namesto plina uporabljati nadomestno gorivo tudi po prenehanju razglašenosti višje stopnje tveganja, mora v roku 6 mesecev od predložitve prvega obvestila vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.

Ocenjujemo, da je zelo malo lokacij, kjer bi upravljavci naprav imeli že obstoječo vzporedno tehnično infrastrukturo, ki bi jim dovoljevala takojšen preklop na alternativne energente. Tudi, kjer le-ta obstaja, se v realnostiobetajotežave z logistiko in dobavo teh energentov, ki se bodo lahko v praksi izkazovale kot praktično nerešljive. Skoraj povsod so ali bodo potrebna dodatna vlaganja finančnih sredstev v tehnološko opremo za ukrepe, ki so bolj ali manj začasne narave. Upravljavci pripominjajo tudi, da je to za marsikoga korak nazaj. Veliko se jih je namreč že osredotočilo na iskanje možnosti lastne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Tu se soočajo s težavami umeščanja v prostor, zapletenim in dolgotrajnim pridobivanjem raznovrstnih dovoljenj, na koncu pa še s težavami pri priklopu na obstoječa distribucijska omrežja, kjer so nujno potrebna vlaganja v nadgradnjo. S tega vidika težko pričakujemo napovedani novi zakon o rabi obnovljivih virov energije, ki naj bi investicije v obnovljive vire energije olajšal.

 

Problemi serešujejo preveč parcialno. Na GZS opozarjamo, da je nujno sočasno sprejetje več ukrepov, ki sistemsko naslavljajo različne težave in jih rešujejo strateško, komplementarno, s pogledom v prihodnost; predvsem pa tudi hitro in učinkovito.

Fotogalerija