Gospodarska gibanja, ki jih spremlja tudi analitska skupina SKEP GZS, za leto 2016 res nakazujejo rahel optimizem. Vendar je hkrati prihodnje leto zadnji čas, da država izpelje nekatere nujne naloge. Sicer bo Slovenija izgubila konkurenčne prednosti, ki jih ta hip še ima. Ključno pri tem bo zmanjšati, ne pa povečati javne porabe.

Na Gospodarski zbornici Sloveniji smo v Analitski skupini SKEP opredelili glavne pozitivne in negativne dejavnike, ki bodo spremljali gospodarstvo v letu 2016.

Število, zahtevnost in raznolikost nalog strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP) vzbuja upravičen dvom, ali bi bila novoustanovljena partnerstva dejansko sposobna opravljati vse predvidene naloge SRIP-ov. Obstaja tudi bojazen, da bi šlo preveč časa in denarja za vzpostavitev novih struktur na škodo učinkovitega investiranja. Prvi razpis že zamuja. S ciljem, da bi napori povezovanja naših podjetij v soglasju s Strategijo pametne specializacije dejansko rezultirali v izdelkih in storitvah višje dodane vrednosti, novih investicijah in novih delovnih mest, na GZS predlagamo določene spremembe koncepta.

Prek 70 udeležencev je petek na 2. strateški konferenci Slovenija 5.0 razpravljalo o financiranju industrijskih projektov z evropskimi sredstvi, digitalizaciji industrije, pa tudi pametni specializaciji. Dogodek je organizirala GZS v sodelovanju z informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je poudaril, da industrija sicer res pomeni le dobrih 20 odstotkov BDP, vendar »daje kruh več kot polovici slovenskih storitev.

Na GZS podpiramo sprejete okoljske zaveze. Prav zato opozarjamo na različne slabe prakse v preteklosti, ki so nas drago stale. Kar je privedlo do tega, da je bilo manj denarja tudi za več obnovljivih virov energije.