Stališča in komentarji


Visoka gospodarska rast: čas za proticiklične ukrepe

Potrošniki, gospodarstveniki in investitorji so najbolj optimistični v zadnjem desetletju. Čas za izpolnitev obljub o vodenju proticiklične javno-finančne politike je tu. Javni dolg je še vedno pri 80 % BDP-ja, za plačilo obresti namenjamo več kot 1 mrd EUR, ki bi jih lahko namenili spodbudam novim investitorjem ali davčnim razbremenitvam.

Ocena gospodarske rasti v prvem četrtletju v višini 5,3 % (medletno) je presenetljiva, saj smo pri Analitiki GZS pričakovali rast med 3 in 4 %. Del rasti je bil posledica učinka koledarja (več delovnih dni v letu 2017 kot v 2016), zaradi česar je koledarsko prilagojena rast znašala 5 %. Dinamika je vseeno najvišja po drugem četrtletju 2008.

Potrošniška norija

K visoki rasti je najbolj prispevala visoka rast potrošnje gospodinjstev, ki se je povečala za 4 %. Več transakcij na nepremičninskem trgu, pospešena obnova voznega parka, obsežne prenove stanovanjskih objektov ter 25.000 novih delovnih mest so bili ključni dejavniki, ki so spodbudili potrošnike k večjemu trošenje. Spodbujevalen učinek so imele tudi nizke obrestne mere in visoka pripravljenost bank h kreditiranju prebivalstva.

Industrija z veliko novimi investicijami

Na ravni gospodarstva lahko izpostavimo več kot 10-odstotno rast bruto investicij v osnovna sredstva, pri čemer so se investicije v gradbene objekte povečale kar za petino, v stroje in opremo pa za nekoliko manj kot desetino. Visoka, 85-odstotna izkoriščenost kapacitet in odebeljena knjiga naročil sta spodbudili predvsem predelovalno dejavnost k večjemu investiranju. Ta dejavnost sicer ustvari kar tretjino vseh investicij v zasebnem sektorju.

Visoka rast prinaša tudi visoka tveganja

Visoka rast pa za slovensko gospodarstvo vseeno prinaša nova tveganja, katerih se zavedamo šele ob obratu poslovnega cikla. Tveganja za javne finance naraščajo, saj se javno-finančni primanjkljaj umetno znižuje ali pa dodatni davčni prihodki, ki so posledica večjega trošenje, podpirajo apetite po večji državni potrošnji, običajno zgolj v obliki naraščanja mase plač v javnem sektorju. Ocenjujemo, da je trenutna gospodarska rast nad potencialno, ter bi država morala delovati proticiklično, t.j. z znižanjem ali zadržanjem nominalne porabe za stroške dela in optimizacijo socialne politike. 

Visoka rast ustvarja pritisk na cene

Drugi negativni učinki takšne rasti so povečevanje cen življenjskih potrebščin in s tem povezanimi zahtevami za višanje plač, kar bi zniževalo našo izvozno konkurenčnost. Tudi aktualni rasti izvoza in industrijske proizvodnje (blizu 10 %) nista vzdržni.

Prva objava je zgolj ocena

Nenazadnje je ocena Statističnega urada RS tudi prvi ocena, ki je lahko v kasnejši letni oceni predmet bistvene revizije, kar pomeni, da je zanesljivost te relativno nizka.

Fotogalerija