Dolar bo šibkejši, cene surovin bodo padle (fosilna goriva, nafta, premog, plin), cena zlata pa bo še narasla. Koliko bo to kratkoročni, koliko pa bolj dolgoročni učinek?

Mehiški peso je po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah že padel, saj se pričakuje, da bo odprl tematiko o sporazumu NAFTA in bo zato trgovinska menjava (NAFTA) na drugačnih temeljih. A tu gre zgolj za prvi odziv trga.  

Za Slovenijo bi lahko bila Trumpova zmaga celo pozitivna, saj so nižje cene surovin za nas bolj blagodejne od močnejšega evra. Šibek dolar bi znižal izvozno konkurenčnost evropskega gospodarstva na dolarskih trgih. A to na drugi strani pomeni, da bo verjetno Evropska centralna banka (ECB) dlje časa držala obresti nizko (inflacija bo nizka, saj cene surovin ne bodo tako zrasle). Kar je spet dobra novica. 

Pričakovati je, da bo Trumpova zmaga negativno vplivala na evropski izvoz na dolarske trge, slovenski izvozniki pa so zelo povezani s končnimi evropskimi izvozniki, denimo v avtomobilski in številnih drugih industrijskih in storitvenih panogah. EU kot celota v ZDA ustvari petino celotnega izvoza, pri čemer večino izvoza iz EU v ZDA predstavljajo stroji in kemični izdelki. Pri izvozu strojev ni pričakovati sprememb (nekateri proizvodi nimajo konkurence). Pri kemičnih izdelkih pa Evropa že nekaj časa izgublja konkurenčnost zaradi primerljivo višjih cen energentov. To je povezano tudi z agendo uveljavljanja obnovljivih virov energije in pribitki na tržne cene energentov, ki jih zaradi tega plačujejo družbe, ki uporabljajo fosilna goriva. Ta del izvoza bo verjetno v bodoče bolj ogrožen. Večji negativni učinek bi lahko bil tudi v ostalih neevropskih državah, kjer so valute vezane na USD. 

Kot smo omenili že v ponedeljkovem Fokusnem komentarju, se ameriška moč v globaliziranem svetu zmanjšuje. Še v času odhoda Clintona so ZDA predstavljale 32 % svetovnega BDP, danes zgolj 22 %. Ekonomska programa obeh kandidatov se zato v osnovi nista veliko razlikovala, oba pa sta vsebovala nacionalni naboj. Pri kar nekaj elementih sta si bila programa celo zelo podobna: pri pritegnitvi delovnih mest nazaj v ZDA, kritiki finančne industrije, mnenju o mednarodnih trgovinskih sporazumih in želji, da ameriške korporacije presežke denarnih sredstev zopet investirajo v ZDA. Ne glede na končen izid smo že v ponedeljek izpostavili, da bo v ZDA zmagal ekonomski nacionalizem. Ameriške korporacije bodo manj investirale po svetu, njihov primat pa bodo prevzemale azijske.

 

 

Pripravila: Analitika GZS