Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo presenečeni nad današnjo novico, da je Stranka modernega centra navkljub jasnim signalom iz gospodarstva odločno »za« redefinicijo minimalne plače, v zameno pa napoveduje določene ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti. Zaradi dviga minimalne plače bodo lahko številna delovna mesta izgubljena, ogrožen pa tudi obstoj nekaterih podjetij.
Lanskoletna realna gospodarska rast je bila nad našimi pričakovanji. To nas sicer navdaja z optimizmom, vendar se je treba zavedati, da je v prvi vrsti posledica izvoznih aktivnosti in visoke rasti črpanja evropskih sredstev za namene obnove lokalne infrastrukture. Zato moramo biti v prihodnje zmerni in racionalni pri javni porabi, saj bo zgolj sprostitev zavez po ZUJF prinesla dodatne obremenitve proračuna. Slovenija mora ohraniti oba ključna cilja: postopno zmanjševanje javnega dolga in zagon gospodarstva preko davčnih in administrativnih razbremenitev.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vseskozi zagovarja čim prejšnji pričetek pogajanj za novo pokojninsko reformo, saj so ekonomski kazalci neizprosni in demografski podatki enostavno kričijo po njej. Opozorila iz Evrope pa ne zaležejo.
Čeprav je ministrstvo v včerajšnjem odzivu zapisalo, da podatki GZS o dvigu trošarin ne izkazujejo prave slike, navedeni podatki dokazujejo, da so podatki GZS pravilni.
Gospodarska zbornica Slovenije ne podpira predloga Zakona o javnem naročanju, brez ustreznih dopolnitev in sprememb predloga, ki bodo zagotovile konkurenčnost izbire ob sočasnem zagotavljanju poštene vrednosti javnega naročila. Nasprotujemo nevsebinskemu pristopu javnih naročnikov in sodišč k javnemu naročanju in zahtevamo odgovorno javno naročanje.
GZS poziva vlado, da upošteva predvsem priporočila EK, ki se že ponavljajo.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira uvedbo davčnih blagajn, hkrati pa zahteva hkratne ukrepe za znižanje davčnih bremen. To so ob uvajanju davčnih blagajn storili tudi na Hrvaškem! Več informacij je v prilogi.
Napoved Evropske komisije o 2,3% rasti BDP je med najbolj ambicioznimi med inštitucijami in odraža nadpovprečna pričakovanja o močni rasti izvoza in investicij. Za razliko od EK v Analitski skupini SKEP GZS ocenjujemo gospodarsko rast v višini 2,1% . Ocenjujemo, da projekcije EK tveganj v mednarodnem okolju, rekordne vrednosti delnic in obveznic na finančnih trgih ne vključuje v zadostni meri. Zato s tem v zvezi na GZS izražamo bojazen v zvezi s preveč optimističnimi napovedmi, zaradi katerih se časovno in vsebinsko odmikajo potrebne reforme, večajo pa se nerealna pričakovanja po rasti plač.
V javnosti odmeva zahteva sindikatov po spremembi zakona o minimalni plači, pri čemer naj bi svoj predlog predstavili v torek, 5. maja 2015. Gospodarska zbornica Slovenije ne pristaja na nikakršno redefinicijo minimalne plače v smislu izločitve dodatkov na pogoje dela, saj so stroški dela v Sloveniji že tako previsoki. V tem trenutku bi to pomenilo ogrožanje številnih delovnih mest, kar je povsem v nasprotju s težnjo politike, pa tudi gospodarstva, po povečanju števila delovno aktivnega prebivalstva in zaposlovanju mladih ter dolgotrajno brezposelnih.
GZS pozdravlja napoved davčne reforme, vendar opozarja na ključni cilj, to je atraktivnejše poslovno okolje.