Ljubljana, 1. september 2022 - Vlada RS je na svoji zadnji seji potrdila Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo nekatere določbe tega zakona, opozarjamo pa, da se problemi vseskozi rešujejo preveč parcialno. Potrebujemo sočasno sprejetje več ukrepov, ki sistemsko naslavljajo različne težave in jih rešujejo strateško, komplementarno, s pogledom v prihodnost; predvsem pa tudi hitro in učinkovito.

Izvoz evropskih izdelkov v višini 6,9 mrd EUR bodo z 18. oktobrom predmet 25-odstotnih ameriških carin, kar predstavlja 1,7 % celotnega evropska izvoza v ZDA. Slovenija pri uvedbi teh carin neposredno ni prizadeta, pa tudi posredno ne, saj je vpetost slovenskih podjetij v nabavno verigo Airbusa majhna.

Večje trošenje ameriških potrošnikov in države v drugem četrtletju 2019 je več kot nadomestilo padec izvoza in znižanje zalog. Slovenski izvoz v ZDA se je v prvih petih mesecih okrepil za 13 % (255 mio EUR), kar pomeni, da se je tržni delež slovenskih podjetij na ameriškem trgu v tem obdobju povečal.

Svet guvernerjev ECB bi na jutrišnjem zasedanju (25. julij) lahko nakazal na še daljše obdobje nizkih obrestnih mer, tudi z namenom znižanja neprijetnih presenečenj v povezavi s trgovinskimi vojnami, brexitom brez dogovora in nizkim vodostajem reke Ren.

Sezonsko prilagojena rast v prvem četrtletju 2019 je pri 3,7 % ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem četrtletju ter podaja boljšo sliko o tekoči gospodarski dinamiki. Ta rast je bila nižja od naših pričakovanj (4,0 %), kar je predvsem posledica znižanja zalog pri podjetjih kot posledica negotovosti v mednarodnem poslovnem okolju. Rast potrošnje bi lahko bila v drugem četrtletju 2019 nekoliko nižja, predvsem zaradi slabšega vremena, kar naj bi del rasti preneslo v drugo polletje 2019. Ohranjamo oceno o najverjetnejši gospodarski rasti v razponu med 3 in 3,5 % v 2019.

Pred nedeljskimi volitvami v Evropski parlament je Analitika GZS ocenila učinke članstva Slovenije v EU in skupni valuti. Tako se je v 15 letih slovensko gospodarstvo tudi na podlagi članstva v EU-28 okrepilo. Izvoz blaga smo povečali za 141 %, uvoz blaga pa za 117 %, kar pomeni, da smo okrepili medsebojne povezave. Realna blaginja se je okrepila za tretjino. Članstvo v območju evra (od 2007) je Sloveniji prineslo tudi cenovno stabilnost, kar pomeni, da so cene v zadnjem desetletju naraščale le po 1,2-odstotni stopnji.

Analitika GZS v najnovejši spomladanski napovedi ocenjuje, da nas na izvoznih trgih čaka nižja, vendar še vedno pozitivna rast. Rast zasebne potrošnje ostaja visoka, enako velja za rast investicij. Za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna.

Račun sporazuma med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Levica bo gospodarstvo stalo najmanj 1,4 mrd evrov – in to v razmerah, ki že nakazujejo gospodarsko ohlajanje v širšem evropskem prostoru. V pomanjkanju analize finančnih učinkov, s katero bi še pred podpisom sporazuma postregla vladna koalicija, smo oceno učinkov izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije.

Gospodarska zbornica Slovenije je prejela predlog 6 reprezentativnih sindikalnih central za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki so jo napovedali že na četrtkovem srečanju na GZS ob obravnavi zborničnega predloga za socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025.

Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kar opozarja Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let. Povečati bi bilo treba delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost ter zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.

Gospodarska zbornica Slovenije je danes vsem reprezentativnim sindikatom in delodajalskim organizacijam predložila predlog »Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025«

Predlog davčnih sprememb, ki ga je danes razkrilo ministrstvo za finance, je dobrodošla in dolgo pričakovana spodbuda k rasti plač in variabilnem nagrajevanju v slovenskem gospodarstvu. Vsi zaposleni so s tem na boljšem. Na drugi strani opozarjamo na prehiter in previsok dvig obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv.

Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.

Predlog rebalansa proračuna dviguje javno porabo za 1,1 mrd EUR glede na lansko leto, kar je 270 mio EUR več kot dopušča fiskalno pravilo. Napovedan javno-finančni presežek v višini pol odstotka BDP je tako postavljen pod vprašaj predvsem zaradi upoštevanja bolj optimistične jesenske napovedi UMAR, ki Sloveniji letos napoveduje 3,7-odstotno realno rast BDP in 2,1-odstotno inflacijo.

Predstavljen rebalans državnega proračuna prinaša rast odhodkov za 530 mio EUR glede na leto 2018, pri čemer je ocena prihodnje gospodarske rasti nižja, kot je bila v 2018.

Današnje glasovanje v britanskem spodnjem domu najverjetneje še ne bo odpravilo možnosti za trdi brexit, scenarija, ki bi stopil v veljavo s 30. marcem 2019, če se EU-27 in Združeno kraljestvo ne bosta dogovorili o prihodnji obliki sodelovanja. Po oceni Analitike GZS obstaja za trdi brexit 20-odstotna verjetnost, nemška industrija pa je še bolj pesimistična, saj temu pripisuje 43-odstotno verjetnost.

Zadnja uradna ocenjena vrednost gradbenih del za izgradnjo drugega tira je 961 milijonov evrov. Nam znana finančna konstrukcija projekta predvideva že zagotovljen 200-milijonski kapitalski vložek države, 200-milijonski kapitalski vložek zalednih držav (Madžarske), 250 milijonov evrov evropskih sredstev ter 311 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki (EIB) in Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).

Predlog Levice o dvigu minimalne plače v letih 2019 in 2020 ni nov, je pa enako nevaren, kot je bil pred letom dni. Je teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji ESS pred dobrim tednom. Šokirani smo nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice. Še na zadnji seji (petek, 26. oktobra) smo s strani predsednika Vlade RS prejeli jasno zagotovilo, da bodo spremembe pri minimalni plači usklajene s socialnimi partnerji. Čeprav večina podjetij ne bo čutila dviga minimalne plače, bo to velik problem za podjetja, kjer je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pod 20.000 EUR in kjer dela 70.000 zaposlenih.

Ljubljana, 26. oktober 2018 – Predstavniki GZS so na današnji seji ESS izpostavili pomen vloge Ekonomsko socialnega sveta v socialnem dialogu ter predlog pristopa k oblikovanju novega socialnega sporazuma.

S kakšnimi nameni se brez kančka spoštovanja delijo nasveti o spoštovanju? Miha Mazzini je mojster besede, zato so njegove kolumne odmevne. Misli so zapisane prepričljivo, zato jim nepoučeni bralec sledi in pritrjuje ne samo takrat, ko so te utemeljene, temveč tudi, ko so le plod avtorjeve zgrešene interpretacije. Z marsikatero slovensko problematiko, ki jo Mazzini izpostavlja, se poistovetimo - z zahtevo po meritokraciji, s spoštovanjem človeka, s spodbujanjem kreativnosti ipd. Nesprejemljiv, nespoštljiv in neargumentiran pa je prispevek »Kateri slovenski podjetniki so spoštovani in kateri ne?« (8.10.2018), v katerem Mazzini ponovno bombardira GZS, ki ji pripisuje zagovorništvo »kraj, malverzacij, suženjskega dela, izkoriščanja, tehnološke zaostalosti, odvisnosti od poceni delovne sile, prekarnega dela in slabega vodenja«.

Spodnje protestno pismo generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc v zvezi z včerajšnjo izjavo Luke Mesca smo posredovali tudi Državnemu zboru RS in koalicijskim strankam.

Apeliramo, da politične stranke v pogajanjih za sestavo nove vladne koalicije presežejo ideološke razlike, saj imajo v številnih primerih zelo podobna stališča do gospodarskih tem in ciljev, ki so pred Slovenijo. Na tej osnovi se vsekakor da doseči želene rezultate. Nova vladna koalicija bi morala biti močna, z jasno definiranimi zavezami, hkrati pa zmerna in usmerjena v prihodnost. Njen cilj naj bo, da v celotnem mandatu, ki je pred njo, deluje v dobro gospodarstva in s tem državljanov vseh generacij.

V senci težavnega sestavljanja nove vladne koalicije ostajajo številna izjemno pomembna vsebinska vprašanja odprta. Mednje sodi trg dela - pa ne zgolj zaradi svoje rigidnosti, temveč predvsem zaradi demografskih trendov, s katerimi se bo soočala Slovenija v naslednjih desetletjih.

Ameriški senat razmišlja o sprejetju zakona DETER, ki bo omogočil sprejetje novih sankcij proti Rusiji. Trenutne sankcije ameriškim naftnih družbam prepovedujejo aktivnosti na območju Ruske federacije. Od leta 2014 so v veljavi prepoved uvoza določenih izdelkov, prepoved potovanj 700 ruskim fizičnim osebam ter zamrznitev njihovega premoženja v tujini. Po Trumpovem prevzemu predsedovanja ZDA so te izgnale ruske diplomate, zaprle rusko konzularno predstavništvo ter uvedle sankcije napram dodatnim ljudem, med drugim proti Olegu Deripaski.

Že peto leto zapored je gospodarska rast v Sloveniji visoka. V letošnjem letu bo po naših ocenah znašala med 4 in 5 odstotki. Stopnja anketne brezposelnosti je najnižja po letu 2009. V letu 2017 smo imeli javno-finančni presežek. Zaradi hitre rasti javno-finančnih prihodkov (davki na potrošnjo, prispevki, višji davek na dobiček podjetij …) pričakujemo še višjega tudi v letu 2018. Kljub tem pozitivnim trendom je država močno zadolžena. Samo za obresti letno namenimo 1 milijardo EUR oziroma 500 EUR na državljana. Izdatki države so preveliki, na kar opozarja tudi Evropska komisija. Živimo, kot da bo globalna konjunktura trajala še vsaj deset let, vsi analitiki pa že opozarjajo na nepremičninski balon, pregrete borzne razmere, naraščanje zadolženosti in predvsem na neuspešnost spopadanja z globalnimi problemi – migracijami, trgovinsko vojno, okoljskimi izzivi in surovinskimi omejitvami.

V zadnjih dneh so v medijih zaokrožile informacije o osnutku koalicijske pogodbe in določenih vsebinskih predlogih, o katerem se pogovarja šest političnih strank. Po nekaterih ocenah bi lahko predvideni ukrepi predstavljali tudi do 1,5 milijarde več izdatkov javnih blagajn.

Ameriški predsednik Trump z najavo o uvedbi dodatnih carin na 200 mrd USD uvoženega blaga iz Kitajske očitno misli resno. Ugodni gospodarski podatki iz Amerike omogočajo ZDA dobro izhodiščno točko za nadaljevanje trgovinske vojne. Kratkoročni učinki teh ukrepov bodo po predvidevanjih krepitev globalnih cen, višanje obrestne mere, šibkejši juan ter nižje vrednosti delnic. Na srednji rok bi se lahko vrednost svetovne trgovine zmanjšala za 170 milijard dolarjev. Dvajset gospodarsko najmočnejših držav (G-20) je po navedbah Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v zadnjem obdobju podvojilo število trgovinskih ovir.

Napovedi Trumpove administracije o uvedbi carin na uvoz kitajskega blaga so se v petek uresničile, kot tudi kitajski odgovor. Trgovinska vojna se krepi in bi lahko zajela še druge proizvode in druge države. Zgodovinske izkušnje kažejo, da bi se lahko svetovna gospodarska rast samo v letošnjem letu zmanjšala za četrt odstotka (za 180 milijard evrov) ter v naslednjem za pol odstotka (za 360 milijard evrov). Mednarodna trgovina, svetovni potrošnik in poslovne investicije bodo pri tem najbolj prizadete, še posebej na srednji in daljši rok. Zaradi izvoza na zalogo pa napovedi novih carin navidezno pospešujejo aktualno gospodarsko rast, a za ceno nižje v prihodnosti.

Na Gospodarski zbornici Slovenije si v času razprave o novi vladni koaliciji želimo, da so v ospredju razvojne teme, povezane s pogoji poslovanja. Bodoče vladne stranke naj pri tem najprej pomislijo na male in mikro družbe. O najnujnejših ukrepih za poslovno uspešnost se bodo podjetniki s predstavniki političnih strank, ki so na volitvah prejeli največ glasov, pogovarjali na jutrišnjem Vrhu malega gospodarstva.