Stališča in komentarji

Stališča in komentarji


Bolniška odsotnost narašča

Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.

Proračun »pretežak« za 270 mio EUR

Predlog rebalansa proračuna dviguje javno porabo za 1,1 mrd EUR glede na lansko leto, kar je 270 mio EUR več kot dopušča fiskalno pravilo. Napovedan javno-finančni presežek v višini pol odstotka BDP je tako postavljen pod vprašaj predvsem zaradi upoštevanja bolj optimistične jesenske napovedi UMAR, ki Sloveniji letos napoveduje 3,7-odstotno realno rast BDP in 2,1-odstotno inflacijo.

Proračun bolj ambiciozen od gospodarske rasti

Predstavljen rebalans državnega proračuna prinaša rast odhodkov za 530 mio EUR glede na leto 2018, pri čemer je ocena prihodnje gospodarske rasti nižja, kot je bila v 2018.

Kaj bi prinesel trdi brexit?

Današnje glasovanje v britanskem spodnjem domu najverjetneje še ne bo odpravilo možnosti za trdi brexit, scenarija, ki bi stopil v veljavo s 30. marcem 2019, če se EU-27 in Združeno kraljestvo ne bosta dogovorili o prihodnji obliki sodelovanja. Po oceni Analitike GZS obstaja za trdi brexit 20-odstotna verjetnost, nemška industrija pa je še bolj pesimistična, saj temu pripisuje 43-odstotno verjetnost.

Stališče Upravnega odbora Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije do financiranja gradnje II. tira

Zadnja uradna ocenjena vrednost gradbenih del za izgradnjo drugega tira je 961 milijonov evrov. Nam znana finančna konstrukcija projekta predvideva že zagotovljen 200-milijonski kapitalski vložek države, 200-milijonski kapitalski vložek zalednih držav (Madžarske), 250 milijonov evrov evropskih sredstev ter 311 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki (EIB) in Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).

Predvidljivo poslovno okolje in neskončna prilagodljivost slovenskega gospodarstva

Predvidljivo poslovno okolje in neskončna prilagodljivost slovenskega gospodarstva

Med pridobitve razvoja prava in države skozi zgodovino sodijo - poleg tega, da se zakoni sprejemajo v predstavniškem telesu, kamor državljani s splošno volilno pravico volimo svoje predstavnike - tudi take pridobitve, na katere običajno ne pomislimo.

Rast v EU se upočasnjuje

Rast v EU se upočasnjuje

Novica, ki v zadnjem obdobju postaja svarilo in opomin gospodarstvu in politikam. Za nami je nekaj let visoke gospodarske rasti, obdobja, v katerem se je v naše vrste ponovno zalezel optimizem. Že nekaj mesecev pa smo priča gospodarskemu ohlajanju, umirjanju naročil, previdnejšim napovedim in predvsem vse pogostejšim svarilom, da je pred vrati nova globalna kriza. Kako se lahko nanjo pripravimo? Kje smo najšibkejši in najranljivejši?

Minimalna plača že sedaj 41 % višja kot v 2010

Predlog Levice o dvigu minimalne plače v letih 2019 in 2020 ni nov, je pa enako nevaren, kot je bil pred letom dni. Je teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se predstavniki vlade zavezali na prvi seji ESS pred dobrim tednom. Šokirani smo nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice. Še na zadnji seji (petek, 26. oktobra) smo s strani predsednika Vlade RS prejeli jasno zagotovilo, da bodo spremembe pri minimalni plači usklajene s socialnimi partnerji. Čeprav večina podjetij ne bo čutila dviga minimalne plače, bo to velik problem za podjetja, kjer je ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pod 20.000 EUR in kjer dela 70.000 zaposlenih.

GZS na ESS o socialnem dialogu

Ljubljana, 26. oktober 2018 – Predstavniki GZS so na današnji seji ESS izpostavili pomen vloge Ekonomsko socialnega sveta v socialnem dialogu ter predlog pristopa k oblikovanju novega socialnega sporazuma.

ODGOVOR NA ČLANEK MIHE MAZZINIJA

S kakšnimi nameni se brez kančka spoštovanja delijo nasveti o spoštovanju? Miha Mazzini je mojster besede, zato so njegove kolumne odmevne. Misli so zapisane prepričljivo, zato jim nepoučeni bralec sledi in pritrjuje ne samo takrat, ko so te utemeljene, temveč tudi, ko so le plod avtorjeve zgrešene interpretacije. Z marsikatero slovensko problematiko, ki jo Mazzini izpostavlja, se poistovetimo - z zahtevo po meritokraciji, s spoštovanjem človeka, s spodbujanjem kreativnosti ipd. Nesprejemljiv, nespoštljiv in neargumentiran pa je prispevek »Kateri slovenski podjetniki so spoštovani in kateri ne?« (8.10.2018), v katerem Mazzini ponovno bombardira GZS, ki ji pripisuje zagovorništvo »kraj, malverzacij, suženjskega dela, izkoriščanja, tehnološke zaostalosti, odvisnosti od poceni delovne sile, prekarnega dela in slabega vodenja«.