Gospodarsko ministrstvo je s SID banko pripravilo program financiranja malih in srednjih podjetij, ki imajo zdrava jedra, a težave z odplačevanjem dolgov.

Vlada RS bi se lahko do predlogov iz Manifesta industrijske politike opredelila v četrtek, smo izvedeli neuradno.

Čez dober mesec, 13. aprila, bo prvi vrh podjetij v tuji lasti.

Prek 170 gradbenih in inženirskih podjetij je že podpisalo poziv predsedniku vlade, med njimi so tako člani Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring, vsi pri GZS, kot tudi nečlani GZS.

Slovenija je po enem največjih padcev BDP-ja v obdobju 2008-2013 sicer v zadnjih dveh letih gospodarsko okrevala, vendar je naš BDP še vedno 4 % pod najvišjo vrednostjo doseženo v letu 2008. Po drugi strani so investicije kar 40 % nižje od predkriznega obdobja ter v veliki meri odražajo nezaupanje gospodarstva v temelje gospodarskega okrevanja. Nad 10-odstotni delež slabih posojil je kljub sanaciji bank še vedno eden največjih v evroobmočju. Država ostaja velik lastnik gospodarskih družb.

Predsednika vlade pozivamo, da ustavi nerazumen proces spreminjanja gradbene zakonodaje in ga vrne v okvire celotne gradbene stroke in gospodarstva. Poziv predsedniku že sopodpisujejo gradbena in inženiring podjetja.

Visoka gospodarska rast v zadnjem četrtletju (3,3 %) bo verjetno težko ponovljiva. Prebujena zasebna poraba, toda na obzorju nevarnosti za izvoznike.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljamo, da zniževanju stroška dela delovnega razmerja tudi v letošnjem letu slabo kaže! Prav nasprotno, delodajalci bomo plačali 9,4 mio evrov več prispevkov za zdravstveno varstvo in 17 mio evrov več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kdaj bo vlada končno razbremenila plače redno zaposlenih?

Predlog novega zakona, ki ureja napotitev delavcev, bo po novem prinesel dodatne ovire pri poslovanju slovenskih podjetij, še posebej mikro, malih in srednjih podjetij. Kaj prinaša novi zakon? Slovenska podjetja, ki so naročniki, naj bi bila odgovorna za napake tujih podjetij, ki kot izvajalci za njih opravljajo dela. Pri tem ni jasno, ali bodo enakih pravic deležni slovenski delavci na delu v tujini. S tem bomo ponovno slovenskim podjetjem naložili bistveno večje breme, kot pa je smiselno. Medtem pa še vedno ne vemo niti to, kako bodo to področje uredile druge države članice EU. Spet hitimo tam, kjer bi bilo bolje počakati.

Priprava predlogov strateške skupine predstavnikov podjetij v tuji lasti je v sklepni fazi.