Predlog davčne reforme GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) je usmerjen h krepitvi zaposlovanja v zasebnem sektorju, saj je BDP od predkrizne ravni nižji za štiri odstotke, število delovnih mest pa je nižje kar za osem odstotkov.
Predlog davčne reforme v takšni obliki, kot jo predlaga ministrstvo za finance, nima podpore gospodarstva. Izjave ministra Mramorja, da uživa podporo gospodarstva pri njegovem predlogu ukrepov, so zavajajoče. Od takšne nepopolne davčne reforme, bosta imela korist samo proračun in javni sektor.
Aktualna spomladanska napoved Evropske komisije je relativno konservativna, vendar prinaša pomembni opozorili državi ter izvoznikom. Prvo je, da denar ne bo večno poceni ter da naj država izkoristi čas za znižanje javnega dolga. Kot drugo svari naše izvoznike pred šibkejšimi izvoznimi obeti na naših ključnih trgih.
Kako gre, me je nedavno vprašal visok slovenski uradnik, politik. Gre, dobro. Kako dobro? Pravzaprav še nikoli bolje.
Šest ključnih razlogov, ki govorijo v prid upravičenim zahtevam, da je treba predlog Ministrstva za finance o davčnem prestrukturiranju bistveno spremeniti in dopolniti. Predlog davčnega prestrukturiranja, ki ga ponuja Ministrstvo za finance, ima kar nekaj negativnih učinkov. Objavljamo razloge, zakaj ga je treba bistveno spremeniti oziroma dopolniti …
Predstavniki gospodarstva nismo zadovoljni z vsebino predloga finančnega ministrstva. V predlogu davčnega prestrukturiranja ni predvidenega niti najmanjšega znižanja javne porabe, čeprav bi denimo prihranek v višini 100 milijonov evrov pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Gospodarstvo bo dodatno obremenjeno, učinke pri neto plačah pa lahko že kmalu izničijo druge dajatve.
Skladno z določbami Zakona o revidiranju (ZRev) so za ocenjevanje vrednosti nepremičnin pristojni zgolj pooblaščeni ocenjevalci.
Direktorat za lesarstvo bo za pilotno nadaljevanje projekta Kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu (KOCles 2.0), v katerega bo sistematično vključen tudi design menedžment, namenil 600.000 evrov v letih 2016 in 2017, poročajo iz Združenja lesne in pohištvene industrije..
Ta teden se bodo na Gospodarski zbornici Slovenije prvič sestali povabljeni kandidati za članstvo v strateški skupini Podjetniška Slovenija.
Izmed 24 ukrepov, ki so zajeti v Deklaraciji TNI, podjetja v tuji lasti izpostavljajo predvsem razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in optimizacijo javne porabe.