Znan je program 5. Vrha malega gospodarstva, ki bo 15. junija na Gospodarskem razstavišču.
Poslovanje slovenskega gospodarstva lani je bilo zelo dobro, a ga je nujno analizirati primerjalno, v širšem kontekstu. V danih razmerah smo res dobri, pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Pri tem pa opozarja, da nas to ne sme uspavati. Sicer nas bodo višjegrajske države, s katerimi se primerjamo in ki tudi rastejo, prehitevale po levi in po desni. Zato vztrajamo, da so nujne temeljite reforme. Davčna, pokojninska, zdravstvena, reforma trga dela, pa tudi optimizacija in racionalizacija javnega sektorja. Javno porabo je nujno treba brzdati.«
»Odprava kriznih ukrepov znova ogroža javne finance«, opozarja IMF. Pravi test nas lahko doleti ob višanju obrestnih mer, ko obstaja nevarnost, da bodo izdatki države za obresti narasli za 300 mio EUR letno.
Vlada je pred prazniki sprejela novelo Zakona o trošarini (ZTro-1), v kateri je upoštevala predlog GZS in trošarino za elektriko za porabnike z letno porabo >10.000 MWh znižala iz 3,05 € / MWh na 1,8 €/ Mwh.
Na vladi je bila 7.4. 2016 sprejeta spremenjena Uredba o finančnih zavarovanjih v javnem naročanju, ki v 8. členu prinaša novo omejitev javnim naročnikom pri njihovih zahtevah za bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi.
Memorandum MSP 2016, »Najprej pomisli na mala in srednja podjetja - tudi v obdobju finančne krize«, je bil aprila poslan predsedniku vlade dr. Miru Cerarju.
Banke in zavarovalnice, IT podjetja in računovodski servisi ter dobavitelji energije bodo na Vrhu malega gospodarstva podjetnikom predstavili svoje posebne ponudbe.
Osrednja tema letošnjega Vrha malega gospodarstva, ki bo na Gospodarskem razstavišču, bo 10 prednostnih ukrepov nove generacije podjetnikov.
Predlog revizije Direktive o napotitvi delavcev 96/71/EC, ki jo je predložila Evropska komisija (EK), bi ovirala nemoteno delovanje enotnega trga. Stroški slovenskih izvoznikov bi se povečali tudi do 30 odstotkov, zanje bi se povečala administrativna bremena in pravna nepredvidljivost. Slovenska podjetja bi s tem postala nekonkurenčna tujim, kar bi posledično vodilo v izgubo delovnih mest. Razlike v višini plačil za delo med državami članicami bi se še povečale in ne obratno, kot to želi prikazati EK. Obstaja tudi realna bojazen, da bi prišlo do še večjega izogibanja zakonodaji in s tem večje pojavnosti dela na črno in prekarnega dela.
Jutri lahko zopet pričakujemo višje cene naftnih derivatov, kar je posledica dviga cen surove nafte brent na mednarodnih trgih. Prihodnje gibanje ostaja negotovo, vendar bodo srednjeročne cene po naših ocenah višje.