Tako »davčno reformo«, ki jo je včeraj objavilo ministrstvo za finance, ocenjuje generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Ukrepi ne pomenijo prave davčne reforme, še manj nekaj, kar bi gospodarstvo lahko pozdravilo. Predvsem pa nikakor ne odtehtajo zagotovil, ki jih je vlada dajala glede razbremenitve gospodarstva.
»Če si Vlada RS lahko privošči za 148 milijonov evrov višjo maso plač v javnem sektorju, potem ni prav nikakršnega dvoma, da ima dovolj manevrskega prostora tudi za znatno razbremenitev gospodarstva in s tem večine aktivnega prebivalstva v Sloveniji.«
Zaradi velikega razvojnega potenciala naj financiranje in izgradnjo drugega tira izvede država. GZS-Združenje za promet predlaga, da naj država, če se želi izogniti povečanju javnega dolga zaradi najetih kreditov, sklene z DARS-om mandatno pogodbo o izgradnji drugega tira. DARS se za to naložbo zadolži v svojem imenu in za svoj račun, vendar na podlagi poroštva države.
Vlada v predlogu proračuna 2016–2017 predvideva znižanje investicijskih sredstev kar za 283 milijonov evrov, kar je 30% manj kot letos! Posledice za gradbeništvo, inženiring in povezane dejavnosti bodo hude. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zato predlaga uvedbo zlatega pravila vlaganj v prometno infrastrukturo.
Makroekonomski položaj Slovenije je sicer v zadnjih četrtletjih relativno ugoden, vendar nam to ne dovoljuje nikakršnega zadovoljstva. Vzrokov za boljše razmere namreč ne gre iskati v odličnem vodenju države in visoki domači potrošnji, temveč je trenutna gospodarska rast v prvi vrsti posledica visoke rasti izvoza zaradi za nas (trenutno) ugodnih razmer na tujih trgih. Domača potrošnja je namreč še vedno precej šibka, velikih investicij ni na vidiku, politika pa svojih obvez in nalog še vedno ni zadovoljivo opravila!
V osnutku Nacionalnega reformnega program je nekaj nastavkov za višjo konkurenčnost in boljše poslovno okolje, vendar bistveno premalo za odločnejši razvojni zagon.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujemo, da bo gospodarska rast v letošnjem letu znašala okoli 1,5 %, morda tudi nekoliko več, zelo težko pa nad 2 %. Ekonomska politika mora zaradi še vedno velikih negotovosti sprejeti ukrepe za večjo konkurenčnost poslovnega okolja in brzdati javno porabo.
Socialni sporazum: Ministrica, čas je za dejanja.