Večje trošenje ameriških potrošnikov in države v drugem četrtletju 2019 je več kot nadomestilo padec izvoza in znižanje zalog. Slovenski izvoz v ZDA se je v prvih petih mesecih okrepil za 13 % (255 mio EUR), kar pomeni, da se je tržni delež slovenskih podjetij na ameriškem trgu v tem obdobju povečal.

Sezonsko prilagojena rast v prvem četrtletju 2019 je pri 3,7 % ostala na podobnih ravneh kot v predhodnem četrtletju ter podaja boljšo sliko o tekoči gospodarski dinamiki. Ta rast je bila nižja od naših pričakovanj (4,0 %), kar je predvsem posledica znižanja zalog pri podjetjih kot posledica negotovosti v mednarodnem poslovnem okolju. Rast potrošnje bi lahko bila v drugem četrtletju 2019 nekoliko nižja, predvsem zaradi slabšega vremena, kar naj bi del rasti preneslo v drugo polletje 2019. Ohranjamo oceno o najverjetnejši gospodarski rasti v razponu med 3 in 3,5 % v 2019.

Pred nedeljskimi volitvami v Evropski parlament je Analitika GZS ocenila učinke članstva Slovenije v EU in skupni valuti. Tako se je v 15 letih slovensko gospodarstvo tudi na podlagi članstva v EU-28 okrepilo. Izvoz blaga smo povečali za 141 %, uvoz blaga pa za 117 %, kar pomeni, da smo okrepili medsebojne povezave. Realna blaginja se je okrepila za tretjino. Članstvo v območju evra (od 2007) je Sloveniji prineslo tudi cenovno stabilnost, kar pomeni, da so cene v zadnjem desetletju naraščale le po 1,2-odstotni stopnji.

Analitika GZS v najnovejši spomladanski napovedi ocenjuje, da nas na izvoznih trgih čaka nižja, vendar še vedno pozitivna rast. Rast zasebne potrošnje ostaja visoka, enako velja za rast investicij. Za leto 2019 napovedujemo 2,9-odstotno realno rast, ki ji bo v letu 2020 sledila 2,2-odstotna.

Račun sporazuma med vladajočo koalicijo in opozicijsko stranko Levica bo gospodarstvo stalo najmanj 1,4 mrd evrov – in to v razmerah, ki že nakazujejo gospodarsko ohlajanje v širšem evropskem prostoru. V pomanjkanju analize finančnih učinkov, s katero bi še pred podpisom sporazuma postregla vladna koalicija, smo oceno učinkov izvedli na Gospodarski zbornici Slovenije.

Predstavljen rebalans državnega proračuna prinaša rast odhodkov za 530 mio EUR glede na leto 2018, pri čemer je ocena prihodnje gospodarske rasti nižja, kot je bila v 2018.

Današnje glasovanje v britanskem spodnjem domu najverjetneje še ne bo odpravilo možnosti za trdi brexit, scenarija, ki bi stopil v veljavo s 30. marcem 2019, če se EU-27 in Združeno kraljestvo ne bosta dogovorili o prihodnji obliki sodelovanja. Po oceni Analitike GZS obstaja za trdi brexit 20-odstotna verjetnost, nemška industrija pa je še bolj pesimistična, saj temu pripisuje 43-odstotno verjetnost.

S kakšnimi nameni se brez kančka spoštovanja delijo nasveti o spoštovanju? Miha Mazzini je mojster besede, zato so njegove kolumne odmevne. Misli so zapisane prepričljivo, zato jim nepoučeni bralec sledi in pritrjuje ne samo takrat, ko so te utemeljene, temveč tudi, ko so le plod avtorjeve zgrešene interpretacije. Z marsikatero slovensko problematiko, ki jo Mazzini izpostavlja, se poistovetimo - z zahtevo po meritokraciji, s spoštovanjem človeka, s spodbujanjem kreativnosti ipd. Nesprejemljiv, nespoštljiv in neargumentiran pa je prispevek »Kateri slovenski podjetniki so spoštovani in kateri ne?« (8.10.2018), v katerem Mazzini ponovno bombardira GZS, ki ji pripisuje zagovorništvo »kraj, malverzacij, suženjskega dela, izkoriščanja, tehnološke zaostalosti, odvisnosti od poceni delovne sile, prekarnega dela in slabega vodenja«.

Apeliramo, da politične stranke v pogajanjih za sestavo nove vladne koalicije presežejo ideološke razlike, saj imajo v številnih primerih zelo podobna stališča do gospodarskih tem in ciljev, ki so pred Slovenijo. Na tej osnovi se vsekakor da doseči želene rezultate. Nova vladna koalicija bi morala biti močna, z jasno definiranimi zavezami, hkrati pa zmerna in usmerjena v prihodnost. Njen cilj naj bo, da v celotnem mandatu, ki je pred njo, deluje v dobro gospodarstva in s tem državljanov vseh generacij.

V senci težavnega sestavljanja nove vladne koalicije ostajajo številna izjemno pomembna vsebinska vprašanja odprta. Mednje sodi trg dela - pa ne zgolj zaradi svoje rigidnosti, temveč predvsem zaradi demografskih trendov, s katerimi se bo soočala Slovenija v naslednjih desetletjih.

Ameriški senat razmišlja o sprejetju zakona DETER, ki bo omogočil sprejetje novih sankcij proti Rusiji. Trenutne sankcije ameriškim naftnih družbam prepovedujejo aktivnosti na območju Ruske federacije. Od leta 2014 so v veljavi prepoved uvoza določenih izdelkov, prepoved potovanj 700 ruskim fizičnim osebam ter zamrznitev njihovega premoženja v tujini. Po Trumpovem prevzemu predsedovanja ZDA so te izgnale ruske diplomate, zaprle rusko konzularno predstavništvo ter uvedle sankcije napram dodatnim ljudem, med drugim proti Olegu Deripaski.

Že peto leto zapored je gospodarska rast v Sloveniji visoka. V letošnjem letu bo po naših ocenah znašala med 4 in 5 odstotki. Stopnja anketne brezposelnosti je najnižja po letu 2009. V letu 2017 smo imeli javno-finančni presežek. Zaradi hitre rasti javno-finančnih prihodkov (davki na potrošnjo, prispevki, višji davek na dobiček podjetij …) pričakujemo še višjega tudi v letu 2018. Kljub tem pozitivnim trendom je država močno zadolžena. Samo za obresti letno namenimo 1 milijardo EUR oziroma 500 EUR na državljana. Izdatki države so preveliki, na kar opozarja tudi Evropska komisija. Živimo, kot da bo globalna konjunktura trajala še vsaj deset let, vsi analitiki pa že opozarjajo na nepremičninski balon, pregrete borzne razmere, naraščanje zadolženosti in predvsem na neuspešnost spopadanja z globalnimi problemi – migracijami, trgovinsko vojno, okoljskimi izzivi in surovinskimi omejitvami.

Na Gospodarski zbornici Slovenije si v času razprave o novi vladni koaliciji želimo, da so v ospredju razvojne teme, povezane s pogoji poslovanja. Bodoče vladne stranke naj pri tem najprej pomislijo na male in mikro družbe. O najnujnejših ukrepih za poslovno uspešnost se bodo podjetniki s predstavniki političnih strank, ki so na volitvah prejeli največ glasov, pogovarjali na jutrišnjem Vrhu malega gospodarstva.

Za večino, ki se ukvarjate z vsakodnevnim upravljanjem svojega poslovnega modela – narediti, prodati, razvijati in tako naprej, so SRIP-i neznanka. Zato na kratko: gre za program vlade, podprt z javnim denarjem – delom davkoplačevalske pogače, pa naj si bo domačega ali bruseljskega porekla. S programom vlada spodbuja in podpira sodelovanje za gospodarski razvoj, za inovacijski preboj. Sodelovanje med gospodarskimi subjekti, razvojnimi organizacijami, inštituti ...

Današnje priporočilo Evropske komisije, da za tri mesece podaljša začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah v petih državah EU – med drugim tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo, nikakor ne prispeva k ohranitvi in krepitvi konkurenčnih prednosti EU. Še naprej spodkopava temelje enotnega sistema EU in njenih vrednot, namreč prost pretok ljudi, blaga in storitev ter kapitala.

Ljubljana, 26. januarja 2017 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v kot prijavitelj prejela sklepa o dodelitvi sredstev dvema strateško – inovacijskim partnerstvom (SRIP), poleg tega sta sklep dobili še Štajerska gospodarska zbornica in Turistično gostinska zbornica Slovenije kot sestavna dela sistema GZS. GZS bo v ostalih sripih aktivno sodelovala.

Glavna bojazen je, da bi morebitna nova vlada zavrnila evro in želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.

Duh je pobegnil iz steklenice. Predlog o ponovni uvedbi praznika 2. januarja je samo zadnji kamenček v nedržavotvorni in neodgovorni igri, ki jo že mesece spremljamo v slovenski politični areni.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo po ponedeljkovi odločitvi Vlade RS o dodatni liberalizaciji naftnih derivatov, tokrat na avtocestah in hitrih cestah, budno spremljala gibanje sproščenih cen.

Predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da cene goriv ob avtocestah in hitrih cestah ne bodo več nadzorovane, bo povečal breme gospodarstvu in potrošnikom. Cena 50-litrskega rezervoarja bo lahko ob cestah višja tudi do 7,5 EUR.

Večji prilivi zaradi stopnje davka od dohodka pravnih oseb pomenijo 3.000 manj delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2017 in 2018 lahko ocenimo kot bistveno premalo razvojen, osredotočen na tekočo porabo in javni sektor. Nujno potrebne reforme so žal spet potisnjene v prihodnost, v mandat nove vlade po letu 2019.

Po objavi četrtega mnenja so nujne še spremembe zakonodaje in smernice za večjo davčno predvidljivost.

Glede na aktualne podatke iz rebalansa proračuna za leto 2017 je višanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb povsem neupravičeno.

Vlada RS je danes potrdila predloge davčnega prestrukturiranja, navkljub nasprotovanju večine predstavnikov gospodarstva. Posluha za pošteno in odločno davčno reformo na Vladi RS ni.

Retroaktivni pregledi podjetij, s katerimi se preverja njihova upravičenost do davčne olajšave za raziskave in razvoj do leta 2012 nazaj, so nezakoniti in neupravičeni.

Ena zlata, dve srebrni in ena bronasta medalja – spodoben izkupiček za dva milijonski narod. Uspeh pozitivno prispeva k prepoznavnosti države in gospodarstva.

Povsem podrobnih informacij o predlogu davčnega prestrukturiranja, ki ga je danes potrdila koalicija, še nimamo. Na podlagi znanih informacij pa smo na GZS razočarani nad usklajenim predlogom koalicije o davčnem prestrukturiranju.

Predlog revizije Direktive o napotitvi delavcev 96/71/EC, ki jo je predložila Evropska komisija (EK), bi ovirala nemoteno delovanje enotnega trga. Stroški slovenskih izvoznikov bi se povečali tudi do 30 odstotkov, zanje bi se povečala administrativna bremena in pravna nepredvidljivost. Slovenska podjetja bi s tem postala nekonkurenčna tujim, kar bi posledično vodilo v izgubo delovnih mest. Razlike v višini plačil za delo med državami članicami bi se še povečale in ne obratno, kot to želi prikazati EK. Obstaja tudi realna bojazen, da bi prišlo do še večjega izogibanja zakonodaji in s tem večje pojavnosti dela na črno in prekarnega dela.

Aktualna spomladanska napoved Evropske komisije je relativno konservativna, vendar prinaša pomembni opozorili državi ter izvoznikom. Prvo je, da denar ne bo večno poceni ter da naj država izkoristi čas za znižanje javnega dolga. Kot drugo svari naše izvoznike pred šibkejšimi izvoznimi obeti na naših ključnih trgih.

Šest ključnih razlogov, ki govorijo v prid upravičenim zahtevam, da je treba predlog Ministrstva za finance o davčnem prestrukturiranju bistveno spremeniti in dopolniti. Predlog davčnega prestrukturiranja, ki ga ponuja Ministrstvo za finance, ima kar nekaj negativnih učinkov. Objavljamo razloge, zakaj ga je treba bistveno spremeniti oziroma dopolniti …

Predstavniki gospodarstva nismo zadovoljni z vsebino predloga finančnega ministrstva. V predlogu davčnega prestrukturiranja ni predvidenega niti najmanjšega znižanja javne porabe, čeprav bi denimo prihranek v višini 100 milijonov evrov pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Gospodarstvo bo dodatno obremenjeno, učinke pri neto plačah pa lahko že kmalu izničijo druge dajatve.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujemo, da predlog davčne reforme, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance, ne odraža nujne potrebe po reformah kot tudi ne nujnega bolj gospodarnega ravnanja z javnimi financami, kar bi te reforme, tudi resno in odločno davčno reformo, sploh omogočilo.

Izmed 24 ukrepov, ki so zajeti v Deklaraciji TNI, podjetja v tuji lasti izpostavljajo predvsem razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in optimizacijo javne porabe. Na današnjem Vrhu so gospodarstveniki s predstavniki vlade razpravljali o nujnih ukrepih, ki bi Slovenijo naredili bolj poslovno in investicijsko prijazno. Dogodek sta organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Forum tujih investitorjev v Sloveniji, ki deluje pri GZS.

- 44% anketiranih družb v tujem lastništvu pri svojih zaposlenih pogreša tehnična znanja. - Delež diplomantov tehničnih področij v Sloveniji je le 31,6-odstoten in tako precej nižji kot velja za višegrajsko skupino (40,2%) oz. za povprečje EU (34,9%). - Delež prispevkov za socialno varnost v BDP-ju je po podatkih OECD (Economic Surveys, maj 2015) v Sloveniji 14,8%, medtem ko je tako v višegrajskih državah (13,3%) kot v povprečju EU-15 (10,9%) nižji.

Ljubljana, 31. marec 2016 – Zakon brez pravilne in smiselne uporabe, ki mora zasledovati cilj boljše porabe javnih sredstev in hkrati večjo konkurenčnost slovenskih ponudnikov, ne bo prinesel bistvenih sprememb, pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Na četrtkovi seji se je vlada opredelila do predlogov gospodarstva iz Manifesta industrijske politike. GSZ se bo na stališča vlade odzvala v naslednjih dneh.

Podjetniško trgovska zbornica pri GZS je kot članica mednarodnega združenja trgovskih agentov IUCAB, skupaj z drugimi članicami, uspela doseči ohranitev Direktive Sveta z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih (86/653/EGS).

V začetku septembra je bil objavljen tretji razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite v vrednosti 1,6 milijona evrov iz naslova programa za spodbujanje konkurenčnosti za Maribor z okolico. Ukrep izvaja razvojna agencija. Da so sredstva prišla v Maribor, pa je precej zaslužna tudi Štajerska gospodarska zbornica.

V ponedeljek, 6. julija, bo konstitutivna seja strateške skupine predstavnikov podjetij v tuji lasti pri GZS. Seje se bo udeležil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Poslanstvo strateške skupine bo prenos dobrih praks iz tujine na področju poslovnega okolja in poslovanja podjetij. To bo najbolj raznovrstni forum tovrstnih podjetij v Sloveniji. Že na iniciativnem srečanju marca so bili namreč prisotni številni predstavniki slovenskih podjetij, katerih lastniki prihajajo iz zelo različnih držav: Avstrije, Češke, Danske, Egipta, Francije, Hrvaške, Nemčije, Rusije, Srbije, Švice, ZDA ...

Memorandum MSP, ki je plod aprilske Konference MSP v organizaciji Podjetniško trgovske zbornice pri GZS, je kot posebej prioritetne izpostavil tri zahteve.

Letošnji Vrh malega gospodarstva bo 12. maja. Znani so prvi obrisi programa. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo izbralo deset prednostnih ukrepov iz AgendeMG 2014, ki jih namerava uresničiti do maja 2016. Obenem bodo na letošnjem Vrhu malega gospodarstva predstavljane spremembe pri dostopu mikro, malih podjetij in podjetnikov do financ. Roger Havenith, vodja enote za finančne instrumente pri generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve Evropske komisije, pa bo predstavil, kaj si malo gospodarstvo lahko obeta od Junckerjevega naložbenega plana.