Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
Na današnji 3. Konferenci MSP so strokovnjaki predstavili mednarodne in domače finančne vire za realizacijo podjetniških idej. Izpostavljeni so bili problemi podjetnikov, ki se pri poslovanju znotraj evropskega trga soočajo z nerazumnimi preprekami in omejitvami. Dogodek, katerega se je udeležilo 120 udeležencev, je potekal v organizaciji Podjetniško-trgovske zbornice (PTZ) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Brane Lotrič, predsednik Upravnega odbora PTZ-GZS, je uvodoma dejal, da smo ponosni, da imamo v Sloveniji še vedno podjetja, ki vztrajajo, za pravico do dela, do ustvarjanja. Mala in srednje velika podjetja so izjemno pomemben del nacionalne ekonomije, vendar po njegovih besedah »za državo predstavljamo predvsem molzno kravo, ki ji omejuje dostop do pašnikov; hkrati pa ta ista država pravi, da je mleka premalo.« Kritičen je bil do odnosa višjih in visokih javnih uradnikov do podjetij in zahteval uvedbo osebne kazenske in materialne odgovornosti vsakega javnega uslužbenca, kot to velja v realnem sektorju. Komentiral je tudi neprijaznost poslovnega okolja, ki botruje premajhni rasti obstoječih domačih podjetij, umiku tujih, pa tudi nekaterih domačih ter pomanjkanju novih tujih investitorjev. Prilivov iz podjetij v proračun je vse manj, in še manj jih bo, je dodal in se spraševal, ali Vlada tega ne ve, ali pa noče vedeti. Kot primer dobre prakse je ob tem izpostavil kompetenčne centre za razvoj kadrov. Predsednik GZS Marjan Mačkošek je povedal, da so majhna in srednja podjetja znana po svoji prilagodljivosti, ki je temelj njihovega preživetja. Letos so spričo begunske krize in praktičnega zapiranja mej znotraj EU ponovno postala aktualna vprašanja prostega pretoka dobrin, storitev in dela med članicami EU. V takšnih razmerah premalo naredimo v Bruslju in v Sloveniji za odpravo ovir pri poslovanju MSP, ki so hrbtenica gospodarstva. Imamo pa tudi velike nacionalne teme za razbremenitev gospodarstva, tudi malega, med katerimi je posebej izpostavil nujnost davčne reforme. Finančno ministrstvo ponuja davčno prestrukturiranje, ne davčne reforme, na kar GZS ne bo pristala. GZS predlaga za 328 milijonov evrov razbremenitve dela, ki bi zvišala neto plače kar 570.000 zaposlenim. Sindikati javnega sektorja po drugi strani zahtevajo kar 380 milijonov samo za odpravo »varčevalnih ukrepov«, torej za višje plače 160.000 javnim uslužbencem. Kdo ima pravico tako nepošteno deliti učinke gospodarske rasti. Zato je zahteval korektno obravnavo gospodarstva in vseh zaposlenih v gospodarstvu. Od poštene davčne razbremenitve dela bi imelo veliko koristi tudi malo gospodarstvo. Mačkošek se je dotaknil tudi davčnih blagajn, katerih uvedbo je sicer GZS podprla, vendar je hkrati zahtevala nižje davčne stopnje in akcijski načrt za boljši nadzor inšpektorjev, ko gre za poslovanje na črno, kar pa še vedno ni uresničeno. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je poudaril, da je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno. Na ministrstvu zato izvajajo številne ukrepe namenjene spodbujanju internacionalizacije. Vse več podpore na ministrstvu je namenjene tudi družinskim podjetjem. Omenil je Program izvajanja finančnih spodbud 2015-2020, v okviru katerega je 293 mio evrov evropskih sredstev na razpolago na področju raziskav, razvoja in inovacij ter 548 mio evrov za konkurenčnost MSP in internacionalizacijo. Ukrepe izvajajo MGRT, SPS, Sid banka ter Slovenski regionalni razvojni sklad.