Obveščamo vas, da je v fazi medresorskega usklajevanja predlog Zakona o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah, delitvah in preoblikovanju kapitalskih družb, ki ga prilagamo. Namen predloga zakona je prenos Direktive (EU) 2019/2121 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (mobilnostna direktiva). S tem se dopolnjuje pravo družb še s pravili soodločanja delavcev pri čezmejnih združitvah, čezmejnih delitvah in čezmejnih preoblikovanjih kapitalskih družb.

V nadaljevanju navajamo nekatere spremembe in dopolnitve, ki jih predvideva predlog zakona.

           1. Zakon bi veljal za naslednje subjekte (2. člen):

• družbe s sedežem v RS, ki nastanejo s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb;
• udeležene družbe, njihove zadevne odvisne družbe in podružnice v RS ter za njihove delavce, če je sedež družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem kapitalskih družb v drugi državi članici EU ali Evropskega gospodarskega prostora.

 2. Ustanovitev posebnega pogajalskega telesa (6. – 17. člen)

• Po objavi načrta čezmejne združitve/delitve/preoblikovanja v skladu z določbami ZGD-1, mora poslovodstvo čim prej začeti pogajanj s predstavniki delavcev o ureditvi načina soodločanja delavcev. Za sklenitev sporazuma o načinu soodločanja delavcev se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce.
• Poslovodstvo udeleženih družb in posebno pogajalsko telo se pogajajo za dosego sporazuma o načinu soodločanja delavcev. Vse stroške povezane s pogajanji in delovanjem posebnega pogajalskega telesa krijejo udeležene družbe.
• Vsebino sporazuma o načinu soodločanja delavcev podrobneje ureja 18. člen predloga zakona.

 3. Soodločanje delavcev na podlagi zakona (19. – 25. člen)

• Gre za uporabo zakonskih določb o soodločanju v primerih, ki jih določa 19. člen, in sicer:

• dogovor strank,
• v določenem roku ni dosežen sporazum o načinu soodločanja delavcev in se poslovodstva odločijo za uporabo teh določb ter nadaljujejo postopek registracije, ni pa prišlo do prekinitve pogajanj, ali
• v primeru, ko vsaj ena od družb, ki se združujejo, deluje po sistemu soodločanja delavcev in poslovodstva pri čezmejni združitvi določijo, da se te določbe uporabijo brez predhodnih pogajanj neposredno od datuma registracije, o čemer pa morajo poslovodstva  obvestiti predstavnike delavcev ali če teh ni, vse delavce.

• Poglavje med drugim ureja oblike soodločanja delavcev v novo nastali družbi, njenih odvisnih družbah in podružnicah. Določeno je tudi, da se v primeru ustanovitve družbe s čezmejno delitvijo ali čezmejnim preoblikovanjem uporabljajo vse oblike soodločanja delavcev, ki so veljale za to družbo pred registracijo.

 4. Spoštovanje zaupnosti in varstvena določba (26. – 27. člen)

• Člani posebnega pogajalskega telesa in strokovnjaki, ki jim pomagajo, morajo spoštovati zaupnost vseh podatkov, ki so jih poslovodstva izrecno označila kot poslovno skrivnost (obveza velja tudi po poteku mandata)
• Za člane posebnega pogajalskega telesa in predstavnike delavcev se glede varstva smiselno uporabljajo določbe ZDR-1 (v delu, ki se nanaša na varstvo pred odpovedjo za predstavnike delavcev) in ZSDU.

 5. Reševanje sporov (28. člen). Za spore v zvezi z izvrševanjem tega zakona bi bilo pristojno delovno sodišče.

             6. Začetek veljavnosti (31. člen). Zakon bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

 

Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje predlogov k priloženim zakonom.

Vaše morebitne pripombe in predloge k predlogom nam lahko posredujete do 24. novembra 2023  na naslov: ptz@gzs.si

PRILOGA>>>>