Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).
Odziv ZSSS na Belo knjigo je v nasprotju z interesi slovenskih davkoplačevalcev. Dodatna milijarda evrov za pokojnine in invalidnine bi nas pripeljala na prvo mesto v EU po višini teh izdatkov. To bi popolnoma zadušilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Dvanajst zahtev ZSSS deluje kot zadnjih 12 žebljev v fakirski postelji za slovensko gospodarstvo. Usmerjeni so v povsem napačno smer, stran od ustave, Evropske unije in od interesov zaposlenih v Sloveniji.«
Na Finskem so začeli socialni eksperiment: pilotni projekt o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Preučili bi obnašanje posameznikov. Izbrani državljani bi prejemali 560 evrov UTD, pa če so zaposleni ali ne. Na Nizozemskem bi ga prejemalo 2.000 naključno izbranih brezposelnih. Tudi ko bi začeli delati, bi ta denar še prejemali, vendar ne bi prejemali več nadomestila za brezposelnost. Domnevajo, da bi to spodbudilo več zaposlovanja na kratek čas. Prve države torej zelo previdno tipajo.
Pred srečanjem 20. decembra posvetovalne skupine pri predsedniku vlade na temo odprave birokratskih ovir in tujih investicij smo predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju, posredovali odprto pismo.
Na priporočila iz DigitAgende, digitalne agende za gospodarstvo, so se že odzvala prva ministrstva.
S prenovo Uredbe o izvajanju Uredbe (ES) o pošiljkah odpadkov (Ur. list RS št.78/16) in uveljavitvijo pripomb zbornice glede finančnih garancij (določitev časa veljavnosti garancij, možnost delnih garancij…) pričakujemo pospešitev postopkov izdaje soglasij za pošiljke odpadkov.
Mestna občina Velenje je v letu 2016 na pobudo SŠGZ nadaljevala z aktivno podporo podjetništvu.
Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) je uspela uveljaviti spremembe dimnikarskega zakona, ki so omilili morebitno škodo.
Zakon o pogrebnih in pokopaliških storitvah je v svojem prvem osnutku predvideval popolno liberalizacijo pogrebnih in pokopaliških storitev, kar bi po mnenju ZKG finančno negativno vplivalo na svojce umrlih ter ohranjanje pokopališke kulturne dediščine.
Ministru Koprivnikarju je glede na razmere uspelo izpogajati sporazum, ki daje vsaj nekaj upanja še, da se bomo izognili večji krizi javnih financ. Kljub temu pa je dejstvo, da vlada zelo nekorektno deli učinke gospodarske rasti.