Svet guvernerjev ECB bi na jutrišnjem zasedanju (25. julij) lahko nakazal na še daljše obdobje nizkih obrestnih mer, tudi z namenom znižanja neprijetnih presenečenj v povezavi s trgovinskimi vojnami, brexitom brez dogovora in nizkim vodostajem reke Ren.

Gospodarska zbornica Slovenije je prejela predlog 6 reprezentativnih sindikalnih central za novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, ki so jo napovedali že na četrtkovem srečanju na GZS ob obravnavi zborničnega predloga za socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025.

Demografska gibanja zahtevajo hitre spremembe tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kar opozarja Gospodarska zbornica Slovenije že vrsto let. Povečati bi bilo treba delež delovno aktivne populacije v starostni skupini 55+, postopno dvigovati dejansko upokojitveno starost ter zahtevano pokojninsko dobo, hkrati pa uvesti primerno rešitev dvojnega statusa upokojencev.

Gospodarska zbornica Slovenije je danes vsem reprezentativnim sindikatom in delodajalskim organizacijam predložila predlog »Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025«

Predlog davčnih sprememb, ki ga je danes razkrilo ministrstvo za finance, je dobrodošla in dolgo pričakovana spodbuda k rasti plač in variabilnem nagrajevanju v slovenskem gospodarstvu. Vsi zaposleni so s tem na boljšem. Na drugi strani opozarjamo na prehiter in previsok dvig obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv.

Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.

V zadnjih dneh so v medijih zaokrožile informacije o osnutku koalicijske pogodbe in določenih vsebinskih predlogih, o katerem se pogovarja šest političnih strank. Po nekaterih ocenah bi lahko predvideni ukrepi predstavljali tudi do 1,5 milijarde več izdatkov javnih blagajn.

Napovedi Trumpove administracije o uvedbi carin na uvoz kitajskega blaga so se v petek uresničile, kot tudi kitajski odgovor. Trgovinska vojna se krepi in bi lahko zajela še druge proizvode in druge države. Zgodovinske izkušnje kažejo, da bi se lahko svetovna gospodarska rast samo v letošnjem letu zmanjšala za četrt odstotka (za 180 milijard evrov) ter v naslednjem za pol odstotka (za 360 milijard evrov). Mednarodna trgovina, svetovni potrošnik in poslovne investicije bodo pri tem najbolj prizadete, še posebej na srednji in daljši rok. Zaradi izvoza na zalogo pa napovedi novih carin navidezno pospešujejo aktualno gospodarsko rast, a za ceno nižje v prihodnosti.

Visok dvig denarne socialne pomoči bo znižal število tistih, ki se bodo aktivno zavzemali za novo zaposlitev. Od leta 2011 se je višina denarne socialne pomoči povišala kar za dve tretjini, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale le za 8,5 odstotka.

Osnutek proračuna za leto 2018 je dobro pripravljen: namesto 305 mio EUR primanjkljaja, kot je bilo prej predvideno, naj bi imeli celo presežek v višini 50 mio EUR. Po drugi strani naj bi za maso plač v sektorju država namenili 3 % več kot je bilo predvideno. S tem se sicer nekoliko slabša struktura izdatkov, kar ne obeta zadostnih razvojnih sredstev. Zato priporočamo Vladi, da poskuša najti več sredstev v proračunu za razvojne namene.

Zato je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ministrstvu za finance poslala predlog, po katerem bi podjetja lažje izplačala višji regres in 13. plačo.

Ocene gospodarske rasti se dvigujejo že vse od novembra 2016. Ključen razlog za dvig napovedi so tako tekoči podatki o gospodarski dinamiki kot izrazit optimizem izvoznikov, potrošnikov in gradbenikov, ki je na 10-letnem vrhu. Toda rast se lahko kmalu upočasni.

Na GZS smo presenečeni, da je v predlogu novele zakona o varstvu okolja obdelava bioloških odpadkov iz gospodinjstev predvidena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba.

Cilj morajo biti delovna mesta v sodobni tovarni, ob upoštevanju visokih standardov varovanja okolja, ne pa sovražni govor in žalitve.

GZS poziva morebitne pritožnike, naj sprejmejo ponudbo Magne Steyr o okoljskem monitoringu in naj ne ogrožajo investicije. S tem bi v Sloveniji lahko razvili pomemben okoljevarstveni standard.

Sprejem tako pomembne odločitve še v letu 2017 omogoča uveljavitev posodobljenega sistema množičnega vrednotenja, posledično pa bo mogoče davčno reformo nepremičnin uveljaviti vsaj v začetku novega mandata vlade. Odlog za nadaljnji dve ali tri leta bi pomenil, da bi padli že v obdobje pred drugimi naslednjimi parlamentarnimi volitvami.

Na predvečer razkritja arbitražne odločitve o ureditvi meje med Slovenijo in Hrvaško, ki zaposluje in vznemirja medije in javnost želimo opozoriti na ključna dejstva, ki opredeljujejo slovensko hrvaške gospodarske in poslovne odnose.

Slovenska gospodarska rast bo na dolgi rok vzdržna le z rastjo produktivnosti, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Po produktivnosti dela na delovno uro dosegamo manj kot 80 % povprečja EU (2015), kar je 3 odstotne točke manj kot pred desetletjem.

Člani Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS-Zbornici za poslovanje z nepremičninami so se na Zboru članov seznanili tudi s problematiko sodelovanja z zavarovalnicami kot posledico stališč Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: AZN) izraženih v stališču št. 40102-88/2016-35 z dne 19.1.2017. V razpravi so ogorčeno ugotovili, da AZN napačno interpretira določbe Stanovanjskega zakona, s čimer neupravičeno posega v poslovanje upravnikov, posledično pa tudi v pravice etažnih lastnikov.

Za večino, ki se ukvarjate z vsakodnevnim upravljanjem svojega poslovnega modela – narediti, prodati, razvijati in tako naprej, so SRIP-i neznanka. Zato na kratko: gre za program vlade, podprt z javnim denarjem – delom davkoplačevalske pogače, pa naj si bo domačega ali bruseljskega porekla. S programom vlada spodbuja in podpira sodelovanje za gospodarski razvoj, za inovacijski preboj. Sodelovanje med gospodarskimi subjekti, razvojnimi organizacijami, inštituti ...

Ekonomsko socialni svet je danes obravnaval Program stabilnosti in Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje od 2018 do 2020, obvezna dokumenta za Evropsko komisijo. Kje so največje pasti tega programa?

Na današnji izredni seji Upravnega odbora GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so bili sprejeti sklepi glede spremljanja dogajanja na Hrvaškem v povezavi s poslovanjem podjetja Agrokor in zagotavljanja varnosti slovenskih dobaviteljev kmetijskih pridelkov, hrane in pijač na relaciji do podjetja Mercator d.d.

Vladni urad kar za petino bolj optimističen od mednarodnih inštitucij.

Ljubljana, 27. 3. 2017 – Mini delovna reforma ne prinaša težko pričakovanih sprememb v smeri večje prožnosti na trgu dela, temveč le še dodatno zaostruje pogoje pri zaposlovanju in odpuščanju, so bili na današnji novinarski konferenci soglasni predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Predlagane spremembe treh zakonov (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o inšpekciji dela in Zakon o urejanju trga dela) ne zasledujejo ciljev dokumenta »Za dostojno delo«, zato jih ne podpiramo in zahtevamo umik celotnega paketa predlogov zakonov.

Zakaj juriš na plače ni ne korekten, ne pregleden in ne pameten?

Ekonomist dr. Maks Tajnikar se v svojem prispevku, objavljenem 7. februarja na str. 13 v Dnevniku, sklicuje na moj komentar z naslovom Denar ne raste v bankomatih (Nepreslišano, Dnevnik, 6. februar).

Minimalna plača je v Sloveniji že sedaj še enkrat višja kot v Višegrajskih državah, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino. Dvig minimalne plače bi lahko privedel do povečanja števila brezposelnih, upočasnitve zaposlovanja predvsem v storitvenem sektorju, povečanja dela na črno in nadaljnje prekarizacije. Vprašanje uskladitve minimalne plače za leto 2017 bo tema na petkovi seji ESS (20.1.2017). Kazalniki za določanje višine minimalne plače so rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarska rast in zaposlenost, pri čemer minimalno uskladitev predstavlja decembrska rast cen, ki je bila lansko leto pozitivna (+0,5 %).

Na Finskem so začeli socialni eksperiment: pilotni projekt o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Preučili bi obnašanje posameznikov. Izbrani državljani bi prejemali 560 evrov UTD, pa če so zaposleni ali ne. Na Nizozemskem bi ga prejemalo 2.000 naključno izbranih brezposelnih. Tudi ko bi začeli delati, bi ta denar še prejemali, vendar ne bi prejemali več nadomestila za brezposelnost. Domnevajo, da bi to spodbudilo več zaposlovanja na kratek čas. Prve države torej zelo previdno tipajo.

Pred srečanjem 20. decembra posvetovalne skupine pri predsedniku vlade na temo odprave birokratskih ovir in tujih investicij smo predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju, posredovali odprto pismo.

Vlada RS je v zadnjih mesecih sprejela nekaj odločitev, ki jasno kažejo, da ne opravlja vloge dobrega gospodarja javnih blagajn v imenu davkoplačevalcev in da s tem resno poslabšuje poslovno okolje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Obenem pa zapostavlja večino zaposlenih v gospodarstvu, ki bodo ob takšni politiki, poleg gospodarstva, najbolj dodatno obremenjeni pri svojih plačah.

Nafta po oceni Analitike GZS v 2017 pri 60 USD. Izvedba Trumpovih volilnih obljub bi lahko to ceno znižala.

Glavna bojazen je, da bi nova vlada zavrnila evro in želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.

Glavna bojazen je, da bi morebitna nova vlada zavrnila evro in želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.

Duh je pobegnil iz steklenice. Predlog o ponovni uvedbi praznika 2. januarja je samo zadnji kamenček v nedržavotvorni in neodgovorni igri, ki jo že mesece spremljamo v slovenski politični areni.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo po ponedeljkovi odločitvi Vlade RS o dodatni liberalizaciji naftnih derivatov, tokrat na avtocestah in hitrih cestah, budno spremljala gibanje sproščenih cen.

Predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da cene goriv ob avtocestah in hitrih cestah ne bodo več nadzorovane, bo povečal breme gospodarstvu in potrošnikom. Cena 50-litrskega rezervoarja bo lahko ob cestah višja tudi do 7,5 EUR.

Večji prilivi zaradi stopnje davka od dohodka pravnih oseb pomenijo 3.000 manj delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2017 in 2018 lahko ocenimo kot bistveno premalo razvojen, osredotočen na tekočo porabo in javni sektor. Nujno potrebne reforme so žal spet potisnjene v prihodnost, v mandat nove vlade po letu 2019.

Po objavi četrtega mnenja so nujne še spremembe zakonodaje in smernice za večjo davčno predvidljivost.

Glede na aktualne podatke iz rebalansa proračuna za leto 2017 je višanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb povsem neupravičeno.

Sporazum prinaša manj ovir in nove tržne priložnosti za podjetja, tako neposredno kot tudi posredno prek partnerjev slovenskih podjetij v EU.

V preteklih mesecih in tednih smo na Gospodarski zbornici Slovenije, skupaj s ključnimi reprezentativnimi ter drugimi zastopniki in zavezniki gospodarstva, javnost in ključne odločevalce v državi seznanjali z nekateri argumenti in informacijami, povezanimi s tako imenovanim davčnim prestrukturiranjem. Razlogov za to je bilo več, naj naštejem samo štiri.

Glasovanje za takšno davčno prestrukturiranje je v nasprotju z interesi večine občanov, delavcev v gospodarstvu in podjetij.

Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije in Slovensko nepremičninsko združenje – FIABCI, so oblikovale skupna stališča in predloge k osnutku zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je v javni obravnavi.

Ključni predstavniki gospodarstva smo si v zvezi z davčnimi spremembami več mesecev prizadevali z argumenti prepričati Vlado RS, da naj bo davčna reforma odločna, razvojna in pravična.

Na skupni novinarski konferenci so svoja stališča predstavili predsednik GZS Marjan Mačkošek, predsednik OZS Branko Meh, podpredsednik ZDS Miro Smrekar, predsednik ZDOPS Drago Delalut ter predsednik UO SBC Marjan Batagelj. Prišel je trenutek resnice. Časa ni več. Če vlada sprejme predlagano davčno prestrukturiranje, s tem pokaže popolno ignoranco do gospodarstva in podjetništva …

Slovenija je na novi lestvici ekonomske svobode najslabše uvrščena pri obsegu (para) države in regulativi, kamor sodijo tudi predpisi o poslovanju in trga dela.

Vlada RS je danes potrdila predloge davčnega prestrukturiranja, navkljub nasprotovanju večine predstavnikov gospodarstva. Posluha za pošteno in odločno davčno reformo na Vladi RS ni.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ostro zavrača namigovanja, da naj bi se z Ministrstvom za finance na načelni ravni uskladila glede vsebine davčne »reforme«. Predlog davčne »reforme« ne reformira, temveč ponovno povečuje obremenitev gospodarstva. Marjan Mačkošek, Predsednik GZS: »Razočarani smo, ker Vlada ni našla nobenega prostora za razbremenitev gospodarstva, medtem ko istočasno dobivamo podatke o rasti plač v javnem sektorju.«