Trinajst gospodarskih in kmetijskih organizacij je na poslanske skupine Državnega zbora naslovilo poziv za vložitev ustavne presoje na novelo Zakon o dohodnini, ki ga je DZ sprejel 9. decembra. Ta med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije pomeni dejansko nižje neto plače), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Stranki SDS in NSi sta še pred novim letom vložili zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o dohodnini in pri tem upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij. Ustavno sodišče mora sedaj v čim krajšem času odločati o zadržanju izvajanja zakona.
Načeloma na GZS podpiramo sprejem Uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki tem podjetjem zagotavlja pravno varnost, predvidljivost ter tudi konkurenčnost nasproti gospodarskim subjektom na notranjem trgu EU.
V Uradnem listu RS, št. 167/2022 z dne 30. 12. 2022 je bila objavljena Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Uredba je začela veljati 1. 1. 2023 in velja do 30. 6. 2023.
Ob koncu leta bi vas radi spomnili, da imate delodajalci na področju štipendiranja do sklada dve različni obveznosti. Vsi, ki ste podelili kakršnokoli štipendijo za aktualno šolsko leto (2022/2023), morate o tem poročati skladu do 31. decembra 2022. Do 31. januarja 2023 pa morate delodajalci oddati potrebe po kadrovskih štipendistih za prihodnje šolsko leto (2023/2024).
Državni zbor je na seji dne 16. decembra 2022 sprejel Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ki do sedaj znanih informacijah še ni bil objavljen.
Na včerajšnjem zasedanju so se evropski ministri za energijo dogovorili za tako imenovano »cenovno plinsko kapico« pri 180 evrih na megavatno uro, ob čemer se bo mehanizem sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro. Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetovnih trgih. Mehanizem bo stopil v veljavo 15. februarja prihodnje leto. Dogovor bo potrebno še uradno potrditi po pisnem postopku. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer upa, da bodo tem odločitvam v prihodnjih dneh sledile tudi cene na borzah.
Posodobljen seznam zakonodaje na področju preferencialnega in nepreferencialnega porekla blaga.
V decembrski številki Glasa gospodarstva objavljamo intervju z Antonijo Božič Cerar in Simono Lesar, strokovnjakinjama z GZS za okoljevarstveno področje. Izpostavljata zlasti dolge postopke pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj in s tem povezane ovire oziroma časovne zaostanke pri uvajanju novih tehnologij. Prav vlaganje v nove, zlasti zelene tehnologije pa na drugi strani pomeni konkurenčno prednost, kar nakazujejo tudi predstavljeni primeri dobre prakse nekaterih podjetij. Razmere v Posavju je v intervjuju predstavil Darko Gorišek, direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško. Uspešnost posavskih podjetij med drugim dokazujejo tudi njihovi svetovno uveljavljeni izdelki in rešitve. O tem, v kakšni meri bodo geopolitične razmere krojile poslovno okolje, pa preberite v rubriki GG Plus. V zadnji letošnji ediciji Glasa gospodarstva vas čaka še veliko zanimivih vsebin. Vabljeni k branju!
Podjetniško trgovska zbornica je po pogajanjih s predstavniki sindikatov podpisala spremembe h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS), skupaj z ostalimi sopodpisniki. Spremembe h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 155. S spremembami je veljavnost KPDTS podaljšana do konca leta 2023. Na podlagi sprememb se s 1. 12. 2022 povišata znesek za povračilo stroška prehrane med delom, ki po novem znaša 6,15 EUR za dneve prisotnosti na delu ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ki znaša najmanj 85 odstotkov cene javnega prevoza oziroma 0,17 evra na kilometer v primeru, ko ni možnosti javnega prevoza. Od 1. 1. 2023 bodo višje tudi najnižje osnovne plače, ki se bodo do vključno petega tarifnega razreda dvignile za 36,18 odstotka, v šestem in sedmem tarifnem razredu pa se bodo povečale za 25 odstotkov. Ukinil se bo dodatek za delo v deljenem delovnem času. Višina regresa za letni dopust ostaja najmanj v višini zakonsko določene minimalne plače, vendar mora biti izplačan v denarju, nad tem zneskom pa je lahko v skladu s predhodnim dogovorom izplačan tudi v bonih.
Tuje veleposlanike in ekonomske svetovalce, ki pokrivajo Slovenijo, smo na tradicionalnem sprejemu seznanili s cilji in zaključki nedavnega Vrha slovenskega gospodarstva. Predstavili smo jim tudi napoved gospodarskega okolja v letu 2023 ter načrtovane aktivnosti Centra za mednarodno poslovanje (CEMP) v prihodnjem letu.