Dve veliki krizi v zadnjih štirinajstih letih silita podjetja, da se ves čas prilagajajo novi realnosti. Strokovnjaki in gospodarstveniki se strinjajo, da bo čas za podjetja po koronavirus krizi označen s tremi vidiki: - Stalna pripravljenost na krizo bo postala nova realnost podjetij. - Po vzpostavitvi normalnega stanja bodo na domačem in tujem trgu spremenjene razmere. Konkurenčni boj med podjetji bo dobil novo dimenzijo, nastal bo pritisk na cene, soočili se bomo s vzpostavitvijo novih nabavnih verig, izrazita bo potreba po optimizaciji proizvodnje za zagotavljanje likvidnostnih in finančnih tokov podjetij. - Podjetja, nabavne verige in nacionalna gospodarstva, ki so do sedaj podcenjevala optimizacije in inovacije kot stalen način dela, so in bodo plačevala visoko ceno na trgu: nizke plače svojih delavcev kot edini način ohranjanja konkurenčnosti.
Za ustrezen kadrovski odziv na COVID-19 krizo ni dovolj le organizacija tehničnih in fizičnih pogojev dela, ampak je potrebno ustrezno nasloviti tudi izzive psihološke dobrobiti zaposlenih v spremenjenih delovnih pogojih.
Kaj je kriza in kako jo doživljamo? Na kakšen način lahko sebi in drugim v krizni situaciji olajšamo življenje?
Epidemija Covid-19 je od podjetij zahtevala hitro reakcijo in pripravljenost na delo od doma preko oddaljenih dostopov in novih komunikacijskih orodij, ki so jo slovenska podjetja večinoma opravila uspešno. Je pa nova situacija tudi pokazala, da moramo o digitalni transformaciji razmišljati strateško, ne zgolj gasiti požare. Visoko digitalizirana podjetja so na obdobje, ki sledi, bolje pripravljena – nekatera izmed njih so prav novi zmagovalci te krize.
Izjava predsednika GZS Boštjana Gorjupa in generalne direktorice Sonje Šmuc ob sprejemu interventne zakonodaje PKP2.
Za blažitev posledic, ki so zaradi epidemije COVID-19 nastale v gospodarstvu, sta bila sprejeta že dva zakona o interventnih ukrepih. Hitro reagiranje s strani zakonodajalca je bilo nujno potrebno, je pa za seboj potegnilo veliko vprašanj glede interpretacije zakona in izvajanja le-tega v praksi. Vabimo vas k ogledu posnetka webinarja s Ksenijo Prosen o ukrepih, ki jih lahko koristijo samostojni podjetniki ter ukrepih, ki jih lahko koristijo delodajalci.
Močno spremenjeno vedenje kupcev v prihajajočih mesecih zahteva drugačen pristop od ustaljenega in prilagojene načine komuniciranja in prodaje. Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarja s strokovnjakoma iz agencije za strateški in vsebinski marketing PM, poslovni mediji o naboru ključnih komunikacijskih in marketinško-prodajnih področij ter predlogih ukrepov, s katerimi bodo podjetja in organizacije ustrezno pripravljeni in opremljeni za obdobje, ki se začenja s ponovnim zagonom gospodarstva.
Kakšno je aktualno stanje evropskih razpisov za podjetnike, kakšne napovedi in novosti v programu Horizon Europe? Izkoristite priložnost in si oglejte posnetek webinarja, na katerem je Kristina Kočet Hudrap iz Tiko spregovorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni.
Spremenjene okoliščine, nižja naročila, prepoved obratovanja, slabše poslovno zaupanje ter še marsikaj vpliva na to, da po anketi GZS kar 84 % mikro in majhnih podjetij pričakuje več kot 10-odstotni upad prodaje na letni ravni; med njimi kar 42 % več kot 30-odstotni upad.
"GZS je pri pripravi interventne zakonodaje vseskozi tvorno in intenzivno sodelovala, z namenom, da se oblikujejo ukrepi, ki bi jih podjetja čim lažje in bolje izkoristila," pravi predsednik GZS Boštjan Gorjup.
Kako se podjetja soočajo s spremembami internih politik? Katere predpise je potrebno upoštevati v procesu? Kako pripraviti t.i. risk mitigation plan za obvladovanje pravnih tveganj iz pogodbenih razmerij ter katere ukrepe sprejeti, da bo podjetje sposobno prebroditi ponavljajoče krize? Ali lahko del tveganj prenesemo na državo/pogodbene partnerje/delavce ter kako to storiti? Vabimo vas, da si ogledate posnetek tretjega iz serije petih webinarjev v organizaciji Deloitte in GZS v sodelovanju z 42 Group.
Od danes je omogočena oddaja obrazca REK-1 za vrsti dohodka: 1002 Plača za delo v času epidemije in 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije.
Kako lahko prilagodimo ponudbo (proizvode in storitve) gorskih centrov, da bi zadovoljili spremenjene navade potrošnikov in kako prilagoditi marketinške aktivnosti? Izkoristite priložnost in se udeležite webinarja v angleškem jeziku z Melanie Kaindl iz MOUNT MEL Marketing Consulting.
Kakšne razmere so v Avstriji, kaj se dogaja na Hrvaškem … ? Oglejte si dnevno ažurirane informacije.
FURS na svoji spletni strani objavlja tekoče ažuriran nabor vprašanj in odgovorov, vezanih na letni obračun DDPO in DohDej, znižanje mesečne (trimesečne) akontacije davka, odlog, odpis in obročno plačilo davkov, odlog in oprostitev plačila prispevkov samozaposlenim, verskim delavcem in kmetom, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, verske uslužbence in kmete, interventne ukrepe na področju plač za zaposlene, ukrep delnega povračila nadomestila plače in oprostitve prispevkov od nadomestila plače, letne odmere dohodnine, teka rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev.
Vlada Republike Slovenije je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. Po predlogu zakona bo višina posameznega poroštva za kredite (ročnost katerih ne bo smela presegati 5 let, odobrene po 12.3.2020 in najkasneje do 31.12.2020) znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov.
Vabimo vas, da se udeležite webinarja, na katerem bosta strokovnjaka iz agencije za strateški in vsebinski marketing PM, poslovni mediji opozorila na ključne pasti in priložnosti obdobja, ki bo sledilo s ponovnim zagonom gospodarstva. Močno spremenjeno vedenje kupcev v prihajajočih mesecih zahteva drugačen pristop od ustaljenega in zato prilagojene načine komuniciranja in prodaje.
Kako voditi, usmerjati in sodelovati v tem okolju, kako vzpostavljati stik in ohranjati povezanost v realnosti, ki nam omejuje stike, kateri so novi izzivi, s katerimi se srečujemo, je nekaj vprašanj, ki so bili osvetljeni na webinarju z Alenko Brod, direktorico Racio razvoj HR&consulting.
19. 4. 2020 je začela veljati Uredba (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008. Ta uredba omogoča hitrejšo, enostavnejšo in lažjo prodajo blaga na enotnem trgu.
Cena sodčka severnoameriške nafte WTI z dobavo v maju 2020 je prvič po letu 1946 postala za nekaj ur negativna. To odraža pomanjkanje skladiščnih zmogljivosti v ZDA ter visok padec porabe.
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS je ustanovljena Komisija za izdajo potrdil o izvedbi nujnih storitev na osnovi 7. točke 8. člena Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije. Podjetje odda vlogo/dopis s pojasnilom na gp.mgrt@gov.si (vloga ni formalizirana).
Zaradi preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom Hrvaška podaljšuje ukrep prepovedi zbiranja ljudi, obratovanja trgovin, opravljanja storitev ter športnih in kulturnih dejavnosti. Prav tako je vsaj do 18. maja. ustavljen čezmejni potniški promet. Po drugi strani pa je ukinjen sistem tranzitnih konvojev za tovornjake, obratovati je začela pomorska linija Zadar - Ancona in prebivalci se po novem lahko prosto gibljejo znotraj meja svoje županije. Hrvaške oblasti napovedujejo sprostitve predvsem v zvezi z odpiranjem turističnih destinacij, objektov in kampov, tudi restavracij in lokalov s terasami. Odprle naj bi se vse trgovine z gradbenim materialom, pa tudi manjše s tehničnim blagom. Z delom naj bi kmalu pričeli frizerski saloni in obrtniki, prav tako pa tudi znanstveni inštituti in laboratoriji. Rešiti je potrebno problem tujih delavcev na gradbiščih in nujne so spremembe pri izdajanju delovnih dovoljen, predvsem v smeri digitalizacije. In nenazadnje, sodne obravnave bodo potekale preko video linkov.
Razmere so se zaradi širjenje nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19) v zadnjih tednih le še zaostrile. Tudi Odredba o prepovedi zbiranja na prireditvah v javnih prostorih je še vedno v veljavi. Zato smo 52. podelitev Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki naj bi bila v petek, 8. maja, PRESTAVILI na KASNEJŠI TERMIN.
Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %.
Za blažitev posledic, ki so zaradi epidemije COVID-19 nastale v gospodarstvu, sta bila sprejeta že dva zakona o interventnih ukrepih. Hitro reagiranje s strani zakonodajalca je bilo nujno potrebno, je pa za seboj potegnilo veliko vprašanj glede interpretacije zakona in izvajanja le-tega v praksi. Na webinarju s Ksenijo Prosen boste spoznali seznam ukrepov, ki jih lahko koristijo samostojni podjetniki ter ukrepe, ki jih lahko koristijo delodajalci. Poudarek bo na oprostitvi plačila prispevkov, uveljavljanju pravice do temeljnega dohodka, uveljavljanju pravice do povračil nadomestil plač in izplačilu kriznega dodatka. Zvedeli boste, kdaj in kaj morate storiti za koriščenje le teh.
Kakšno je aktualno stanje evropskih razpisov za podjetnike, kakšne so napovedi in novosti v programu Horizon Europe? Izkoristite priložnost in se udeležita webinarja, na katerem bo Kristina Kočet Hudrap iz Tiko pro govorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalnem nivoju še ne obstajajo.
Od danes mora imeti delavec na MMP Metlika/Jurovski Brod pri sebi potrdilo delodajalca o zaposlitvi pri njemu in naslov podjetja. Hrvaška policija bo dala delavcu navodila ob prehodu meje. V dokumentu Zdravstveni nadzor je v točki 1.5. Prekogranični radnici zapisan postopek.
Vabimo vas na webinar na temo načrtovanja okrevanja po pandemiji Covid-19. Ob ponovnem zagonu gospodarstva bo potrebno drugačno razmišljanje, ki bo zagotovilo, da bo podjetje obvladovalo denarni tok in čim hitreje vzpostavilo novo stabilno stanje. Webinar bo potekal v angleškem jeziku.
Podjetja so primorana iskati nove načine za delo od doma, ravnanje z zaposlenimi, spodbujanje digitalnih iniciativ in oblikovanje organizacijske kulture. Poleg tega se morajo soočiti tudi z vprašanji na področju sprememb internih politik, pravilnikov in delovnih in pogodbenih razmerij ter še večjo pozornost nameniti obvladovanju pravnih tveganj, ki izvirajo iz pogodbenih razmerij. Kako se podjetja soočajo s spremembami internih politik? Katere predpise je potrebno upoštevati v procesu? Kako pripraviti t.i. risk mitigation plan za obvladovanje pravnih tveganj iz pogodbenih razmerij ter katere ukrepe sprejeti, da bo podjetje sposobno prebroditi ponavljajoče krize? Ali lahko del tveganj prenesemo na državo/pogodbene partnerje/delavce ter kako to storiti? Izkoristite priložnost in se udeležite tretjega iz serije petih webinarjev v organizaciji Deloitte in GZS v sodelovanju z 42 Group o vplivu COVID-19 in podobnih izrednih dogodkov na interne pravilnike, politike, delovna in pogodbena razmerja.
16.4.2020 je bil v Uradnem listu objavljen spremenjen Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Z namenom postopnega sproščanja ukrepov se poleg že obstoječih izjem v 2. členu dodajo nove izjeme od začasne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Od 20. aprila dalje se bodo lahko poleg že obstoječih izjem opravljale naslednje storitve: • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo, • specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles, • kemične čistilnice in servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga, • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles), • storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ni stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela), • osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, • športno-rekreativne storitve na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi ob ohranjanju varne razdalje do drugih. Od 4. maja pa bodo lahko dodatne odprte še naslednje poslovalnice: • prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih središčih, • frizerski in kozmetični saloni, • saloni za nego psov in mačk ter drugih živali.
Združenje bank Slovenije ter banke in hranilnice, članice ZBS, skupaj naprošamo vse izplačevalce pomoči in dodatkov, izplačanih skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), da jih na račune prejemnikov nakazujejo ločeno od izplačil rednih prejemkov, ter da pri tem uporabijo kodo namena FAND. Z zakonom je namreč določeno, da so vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
V predlogu #PKP2 so številne pomanjkljivosti, ki bodo podjetjem otežili koriščenje ponujenih ukrepov. Pogoji za koriščenje ukrepov so zahtevnejši in slabši kot v primerljivih državah.
GZS in predstavniki slovenskih izvoznikov so danes predsedniku Vlade RS Janezu Janši poslali poziv za spremembo zakonskih pogojev za uveljavitev pomoči iz prvega paketa interventne zakonodaje #PKP1. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, povezanih s povračilom stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo. Poziv vladi je podpisalo 44 največjih slovenskih izvoznikov. Izvozniki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, saj so v 2019 izvozili za 40,5 mrd eur blaga in storitev, kar predstavlja skoraj 85 % slovenskega BDP
Podjetja, ki načrtujejo opravljanje storitev v Nemčiji, opozarjamo, da za nedržavljane Nemčije veljajo strogi ukrepi glede prihoda in bivanja v Nemčiji. Na splošno ODSVETUJEJO vse nenujne prihode. Ukrepi so začeli veljati 16.3. za en mesec, sedaj pa je veljavnost podaljšana za 20 dni in dodana še 14-dnevna karantena za vse prihajajoče iz tujine.
Na podlagi določb 56. člena ZIUZEOP se nadomestila plač med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe po tretji osebi izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki so sicer bremenila delodajalce zasebnega sektorja in samostojne zavezance (za prvih 30 delovnih dni) od vključno 11.4.2020 do 31.5.2020 obračunajo v breme ZZZS. Vse informacije glede zadržanosti od dela in uveljavljanja nadomestila plače v zvezi z epidemijo COVID-19, vključno z izvajanjem 56. člena ZIUZEOP, najdete na spletni strani ZZZS.
Število brezposelnih je bilo v torek za 9.589 oseb višje kot v istem obdobju lani. Sredi marca je bilo za 3.031 manj kot v istem času lani. Tudi zato so predstavniki Gospodarskega kroga – Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager, SBC - Klub slovenskih podjetnikov, AmCham Slovenija, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Britansko-slovenska gospodarska zbornica - na današnji spletni novinarski konferenci predstavili usmeritve Vladi RS in predloge ukrepov za izboljšanje pogojev poslovanja v času kriznih razmer in za zajezitev posledic pandemije COVID-19. Izpostavljajo hitrost, dostopnost in enostavnost ukrepov, krepitev likvidnosti, prožnost trga dela in ponovno vzpostavitev delovanja državnih uradov in sodišč.
Na GZS smo pripravili lično predstavitev analize tako regionalnih kot nacionalnih priznanj za inovacije zadnjih petih let.
Tudi po uveljavitvi Zakona o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ostaja veliko dilem. Veliko vprašanj še nima enoznačnega odgovora. Kdo je upravičen do uveljavljanja nadomestil pri zavodu, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako je z obračunom in izplačilom pravic po zakonu … Vabimo vas, da si ogledate posnetek webinarja, na katerem so svetovalke Pravne službe in infopike nagovorile ključne teme.
Čeprav delo na daljavo in delo na domu nista novost, je trenutna situacija postavila njune okvire v druge dimenzije. Tehnologija omogoča marsikaj, vendar odnose vzpostavljamo ljudje. Vodje, člani timov in vsi, ki v tem okolju sodelujejo. Kako voditi, usmerjati in sodelovati v tem okolju? Kako vzpostavljati stik in ohranjati povezanost v realnosti, ki nam omejuje stike? Kateri so novi izzivi, s katerimi se srečujemo? To je nekaj vprašanj, ki jih bo osvetlila Alenka Brod, direktorica Racio razvoj HR&M consulting d.o.o. v okviru ponedeljkovega webinarja.
Združenje evropskih gospodarskih zbornic (EUROCHAMBRES), katerega članica je tudi GZS, kontinuirano spremlja gospodarske posledice pandemije COVID-19 in Evropski komisiji v sodelovanju z nacionalnimi zbornicami posreduje predloge ukrepov. Danes je Eurochambres pristojnim komisarjem posredovalo stališča in predloge, s katerimi spodbuja EU k ukrepom, da bi na globalni in evropski ravni preprečili skušnjave po razmahu protekcionizma, ki nastajajo ob sicer razumljivi skrbi držav, da najprej poskrbijo za svoje prebivalstvo. Eurochambres v zadnjih napovedih ocenjuje, da bo zdajšnja gospodarska kriza težja od tiste v letu 2008 in poziva EU k hitrejšemu ukrepanju za zaščito globalne trgovine z blagom in storitvami in vzdrževanja globalnih in evropskih preskrbovalnih verig pri izvozu in uvozu. Nujni ukrepi posameznih držav morajo biti okrevanju primerno časovno omejeni in nediskriminatorni.
Finančna uprava RS je na svoji spletni strani objavila ažuriran dokument z najpogostejšimi vprašanji in odgovori o ukrepih na davčnem področju, namenjenih blažitvi posledic koronavirusa.
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/2020) ne spreminja rokov za predložitev obračunov okoljskih dajatev. Plačniki morajo obračune okoljskih dajatev predložiti preko informacijskega sistema E-TROD v rokih, ki so za posamezno okoljsko dajatev navedeni na spletnih straneh FURS, v rubriki »Storitve in obrazci«.
Do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov so upravičene samozaposlene osebe, družbeniki, verski uslužbenci in kmetje, ki zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava je dostopna na spletnem portalu eDavki in v mobilni aplikaciji eDavki. Vložiti jo je treba najpozneje do 31.5.2020. Izjave ni mogoče vložiti v papirnati obliki.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je objavil podrobnejše obvestilo za delodajalce v zvezi z uveljavljanjem refundacijskih zahtevkov zaradi epidemije COVID-12 od 11. 4. 2020 dalje (s pripomočkom za dejanski obračun za delodajalce). Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo prinaša prinaša spremembe tudi na področju ureditve nadomestil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZRSZ je objavil odgovore na pogosta vprašanja v zvezi z oddajo vlog, pa tudi celoten postopek oddaje vloge.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je začel veljati dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 11. aprila 2020.
Pred vami je anketa, s katero ocenjujemo razmere v slovenskem gospodarstvu. Nanjo so že odgovorili predstavniki večjih slovenskih podjetij. Vabimo tudi druge, da z odgovorom na anketo prispevate k čim natančnejši oceni o razmerah v slovenskem gospodarstvu in o uporabi posameznih ukrepov, ki so z »megazakonom« že na voljo. Vaše odgovore pričakujemo do petka, 17. aprila 2020.
V drugem iz serije petih webinarjev v organizaciji Deloitte in GZS v sodelovanju z 42 Group je Lovro Verhovšek, vodja svetovanja na področju trgovine pri Delotitte, predstavil različne faze in pristope kriznega upravljanja ter prikazal analizo možnih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih scenarijev in ukrepov, ki bodo pomembno vplivali ne le na preživetje, ampak tudi konkurenčnost podjetij. Vabljeni k ogledu posnetka.
Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) v teh dneh po vsem svetu izvaja kratko anketo o preventivnih ukrepih delujočih podjetij pred okužbo s COVID-19. Odgovori bodo ICC in WHO pomagali pri dopolnjevanju predlogov teh ukrepov na globalni ravni. Vabimo vas k izpolnitvi ankete preko povezave.
V medijih je zaokrožil poziv vladi, ki so ga podpisali nekateri sindikati, z zahtevo po večji zaščiti delavcev, ki v času epidemije še opravljajo svoje delo na službenih mestih. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo presenečeni nad takim pozivom, saj ne ustreza dejstvom. Dejstvo je, da podjetja, tudi zaradi vpeljanih zaščitnih ukrepov, še niso bila zaznana kot vir izbruha, kar je 7. aprila na novinarski konferenci Vlade RS izpostavila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič z izjavo: »Prvi teden je kazalo, da bomo morali sindikati zahtevati ustavitev celotne proizvodnje … po teh 14 dnevih se je odzvala stroka, ki je pripravila navodila, inšpektorji so obiskali kar precejšnje število podjetij, v marsikaterem odredili dodatne ukrepe in stanje se je bistveno poboljšalo.«