KOMENTAR

Nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0

Ljubljana, 20. avgust 2020 – V času naraščanja števila okužb s koronavirusom, ko bo šenaprej potrebna velika previdnost in odgovorno obnašanje slehernega posameznika, stojimo hkrati kot družba in gospodarstvo pred izzivom, kako v teh razmerah doseči nov gospodarski zagon. Za razvoj Slovenije je izjemnega pomena, kako bomo podprli razvojne projekte, ki bodo imeli dolgoročnejši vpliv na trajnostno poslovno preobrazbo in pospeševanje rasti produktivnosti. Koronavirus je namreč vsaj začasno prekril, da kljub visokim stopnjam gospodarske rasti v zadnjih letih nekaterih ključnih kratkoročnih razvojnih ciljev, kot so rast dodane vrednosti, inovativnosti, okoljska vzdržnosti in modernizacija javnega sektorja, ne dosegamo. Na GZS smo ključne potrebne ukrepe razporedili v šest prednostnih področij za dosego gospodarskega zagona in družbenega napredka. Za vsako področje smo opredelili tudi potrebne vire sredstev.

Čeprav so področja, na katerih smo se tudi z razvojnimi dokumenti zavezali k spremembam, med seboj zelo povezana, nas na Gospodarski zbornici Slovenije najbolj zavezujejo tiste strategije in ukrepi, ki bodo najbolj pospešili gospodarski zagon. Veliko načrtov, kako izboljšati življenjske pogoje, konkurenčnost in inovativnost, obstaja. Na GZS smo jih združili in razporedili v šest prednostnih področij, kjer bi s konkretnimi projekti lahko hitro prispevali k gospodarskemu zagonu in družbenem napredku. Za vsako področje smo opredelili tudi potrebne vire sredstev, potrebnih za realizacijo posameznih ukrepov. Slovenija lahko denimo računa na preko 5 mrd evrov iz evropskega reševalnega programa, preko 3 mrd evrov iz kohezijskega programa EU, dodatno so na voljo še sredstva iz drugih programov EU. Izjemno velik je obstoječ investicijski potencial gospodarstva, ki je v letu 2019 doseglo najboljše poslovne rezultate v zgodovini, med drugim je EBITDA presegel 9 mrd evrov, njegova zadolženost pa ostaja pri vseh ključnih parametrih nizka. Računamo lahko tudi na dodatna finančna sredstva naložbenih skladov (stanovanjski, eko sklad …), sredstva lokalnih skupnosti in državnega proračuna. Državljani imamo na bančnih računih preko 20 milijard sredstev, ki bi jih z različnimi neposrednimi in tudi bančnimi programi lahko deloma uporabili tudi za financiranje gospodarskih aktivnosti na področju gradbeništva, kot so npr. energetska prenova, obnova stavbnega fonda in podobno.

6 prednostnih področij

Prvo prednostno področje je dvig domače potrošnje, kjer bi predvsem z naložbami v energetsko prenovo, obnovo stavbnega fonda, potresno varnost ter z novimi javnimi investicijami v bolnice, domove za starejše, vrtce itd. hitro povečali naročila gospodarstvu.

Drugo področje predstavljajo ukrepi za zagon infrastrukturnih projektov – izgradnja, obnova in nadgradnja cest, železnic, IT infrastrukture, energetike itd., kjer bi s kombinacijo nepovratnih, povratnih in zasebnih sredstev poleg rasti izboljšali tudi poslovno okolje v Sloveniji in s tem dvignili našo konkurenčnost.

Tretje področje so vlaganja v digitalizacijo – tako podjetij kot okolja in prebivalcev.

Četrto področje so vlaganja v raziskave in razvoj ter pametno specializacijo, kjer so številni programi, npr. Startup plus program, podporo SRIP, mladi raziskovalec, raziskovalni vavčer, podpora celotnemu razvojnemu ciklu TRL 1-9, že v teku oz. pripravljeni, vendar pa marsikje za ambicioznejšo podporo do sedaj ni bilo dovolj sredstev. V okviru tega področja predlagamo tudi ukrep delnega povračila plač za razvojnike v podjetjih, posebej v primerih, ko podjetje zaradi učinkov koronavirusa izkaže bistveno zmanjšanje prihodkov.

Peto področje predstavljajo okoljske naložbe, predvsem v izboljšanje infrastrukture zbiranja in snovne predelave odpadkov, termično izrabo odpadkov, pametna mesta in skupnosti, rabo vodnih virov in podobno.

Zadnje področje predstavljajo naložbe na področju kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije ter samooskrbe s hrano. To področje je pomembno, da povečamo delež samooskrbe s prehrano v gospodinjstvih in povečamo konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije.

Čeprav na prvi pogled izgleda, da ključne ukrepe, merjeno predvsem po obsegu finančnega zalogaja, vidimo na področju infrastrukture, opozarjamo, da bo za razvoj Slovenije najpomembnejše, kako bomo podprli tiste razvojne projekte, ki bodo imeli dolgoročnejši vpliv na trajnostno preobrazbo in pospeševanje rasti produktivnosti. Naložbe v izboljšanje splošne blaginje prebivalstva so potrebne in pomembne, a je za dolgoročno socialno blaginjo Slovenije ključno, da čim prej dosežemo razvitost in produktivnost, s katero bomo sami sposobni financirati blaginjo in razvojne projekte.

Za vrsto konkretnih projektov je, kot pravimo, vse pripravljeno. Vključno s potrebnimi soglasji in dovoljenji. Imamo tudi vrsto projektov, ki so sicer pripravljeni, vendar že dalj časa ne najdejo poti iz labirinta administrativnega okolja. Zato je področje administrativne poenostavitve poslovanja - debirokratizacija - ključen izziv za našo prihodnost. V okolju, ki ga opredeljuje preko 20.000 predpisov, ko nekateri med njimi celo niso usklajeni, ko so postopki dolgi in preveč obsežni, nobeno gospodarstvo ne more uspešno rasti.