Statistika pravi, da digitalno proaktivna podjetja poslujejo do desetkrat bolje kot podobna podjetja, ki digitalnih tehnologij še ne uporabljajo. S Katjo Mohar Bastar, direktorico Digitalnega središča Slovenije, smo se pogovarjali o digitalni transformaciji podjetij. Beseda je nanesla tudi na UI, ki se razvija s svetlobno hitrostjo in kje je tu Slovenija. Zanimiv projekt, s katerim se ukvarjajo na DIH, je uvajanje korporativne digitalne odgovornosti v podjetjih, ki zajema tako kibernetsko varnost kot etično uporabo UI ter digitalnega prava na splošno. Dotaknili smo se tudi zelenega prehoda podjetij in kako lahko digitalizacija pomaga podjetjem na tem področju.
Svoje znanje, izkušnje in storitve bodo z nami delili Suzana Crassard, svetovalka za napotitve in poslovno-administrativne storitve v Franciji in predstavniki izbranih podjetij, ki presenečajo s svojim nišnim vstopom na francoski trg.
Svoje investicijske lokacije, primerjalne prednosti in spodbude, ki jih namenjajo tujim vlagateljem, bodo predstavila izbrana srbska mesta/občine, pričakujemo pa tudi obisk predstavnikov nekaterih podjetij.
»Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri ,« je komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. GZS je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo.
Na Ministrstvu za javno upravo so pripravili Načrt za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju 2025-2030. Z namenom, da se v postopek sprejemanja načrta vključi tudi stališče slovenskega gospodarstva in pridobi morebitne dodatne predloge, vas vabimo k posredovanju predlogov in mnenj k priloženemu Načrtu.
Zaradi velikega zanimanja za sodelovanje na zaposlitvenih dogodkih v tujini, poimenovanih Življenje in delo v Sloveniji, se v začetku letošnjega decembra Zavod RS za zaposlovanje že tretjič vrača v Severno Makedonijo.
Zadnje novice v preteklih tednih o odpuščanjih in selitvah proizvodnje v nekaterih podjetjih so pretresle Slovenijo. Odločitve niso presenečenje. Povzročena je zaradi šibkega povpraševanja v evropskem avtomobilskem sektorju, ki podjetja sili v doseganje stroškovne učinkovitosti in strukturno preoblikovanje. Podobne informacije prihajajo tudi iz številnih drugih podjetij. Gospodarski krog opozarja, da poslovanje podjetjem še posebej v takšnih zaostrenih gospodarskih razmerah dodatno otežuje še nekonkurenčno poslovno okolje v Sloveniji. Da slednje drži, dokazujejo tudi selitve proizvodnje nekaterih podjetij v tuje države. Predlogi gospodarstva so na mizi; čas je, da jih vlada preuči, sprejme in uresniči.
V središču revije je umetna inteligenca, ki bo tudi osrednja tema enega najpomembnejših dogodkov GZS GoDigital! »Umetna inteligenca prinaša neslutene spremembe, ki jih bo treba sprejeti za preživetje podjetij,« poudarja v intervjuju Mitja Trampuž, direktor družbe CREAPLUS in predsednik pobude AI4SI (AI za Slovenijo). Preverili smo, kaj omogoča umetna inteligenca, v kakšni meri in kako umetno inteligenco implementirajo slovenska podjetja in koliko posamezne panoge investirajo v digitalne tehnologije. Pišemo tudi o tem, kaj prinaša Akt o umetni inteligenci, s katerim EU vzpostavlja smernice tako za razvijalce in regulatorje kot za uporabnike umetne inteligence, ter mnogih drugih vsebinah, povezanih z digitalizacijo.
Člani SSRRI so na seji z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, KOsRIS in Rektorsko konferenco razpravljali o predlogu novele Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Izpostavili so, da definicija "aplikativnega projekta« ni ustrezno zapisana. Nujno je postaviti jasno definicijo ter določiti razmejitev sredstev med temeljne in aplikativne projekte tako, da bo jasno opredeljeno, kaj natanko se financira iz sredstev predvidenih v višini 1,25 % BDP za znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost in koliko od tega bo namenjeno za sodelovanje z gospodarstvom.