Na anketo GZS je odgovorilo več kot 60 podjetij, med njimi 80 odstotkov iz industrije. Anketirana podjetja imajo za leto 2022 zakupljenih skupaj v povprečju 62 % potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 %) potreb po zemeljskem plinu. Delež zakupa se z oddaljenostjo obdobja zmanjšuje, saj imajo za leto 2023 zakupljenih skupaj le še okoli 19 % potreb po električni energiji in zemeljskem plinu, za leto 2024 pa nekaj več kot 8 % potreb po električni energiji in blizu 12 % potreb po zemeljskem plinu.
Anketirana podjetja v povprečju poročajo o 166-odstotnem dvigu stroškov za energijo v prvih petih mesecih letos glede na enako obdobje lani. Delež stroškov energije v prodajnih prihodkih se je v tem obdobju v povprečju povečal za 4,7 odstotne točke, podjetja pa ocenjujejo, da bo porast stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021 konec leta še višji.
Uporabniki v energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnja papirja, stekla, jekla, aluminija, del kemije) so že lani zaznali dvig stroškov energije v prodajnih prihodkih, in sicer v povprečju za 1,7 odstotne točke. Še bolj očiten pa je dvig v letošnjem letu, ko znaša 7,2 odstotne točke. Ta podjetja zakupijo med 60 in 90 % energije v naprej, ostalo pa kupijo po dnevnih cenah. Vedno bolj se odločajo za zakup energentov za prihodnja obdobja v več korakih, izvajajo razpršitev virov nabave, aktivneje sodelujejo z dobavitelji, tekoče spremljajo dogajanje na trgu energentov ter pripravljajo strategije iskanja nadomestnih energetskih virov.
Hkrati so anketirana podjetja v povprečju poročala o 47-odstotnem povišanju stroškov surovin v obdobju januarja do maja glede na enako obdobje lani. Med surovinami se je po njihovih navedbah najbolj podražil zemeljski plin (+560 %), ocetna kislina (+320 %) ter antracid (+277 %). Močno so se podražili tudi jeklo (+73 %), aluminij (+63 %), celuloza (+52 %) idr.
Na podlagi ankete na GZS ugotavljamo, da so se anketiranim podjetjem strateške surovine v povprečju podražile še bolj kot vsi stroški surovin skupaj in sicer za približno 10 odstotnih točk več. Poleg tega jih večina poroča o daljših dobavnih rokih, višjih cenah od pričakovanih in planiranih ter zamudah dobav.
Anketirana podjetja so kot najpogostejšo posledico rasti cen energije, surovin in storitev navedla dvig cen svojih izdelkov (82 %), znižanje EBITDA (75 %), skoraj polovica pa kot posledico opisuje padec lastne konkurenčnosti. Kar 27 % vprašanih situacijo ocenjuje kot ogrožajočo za obstoj podjetja. Veliko anketiranih že razmišlja o alternativnih virih energije, kar bi povečalo njihovo energetsko samozadostnost. Največkrat gre za fotovoltaiko, kogeneracije in tudi lesno biomaso. Kot obliko zaščite pa so navedli tudi prenos dviga stroška v prodajno ceno.
Razmere v gospodarstvu se zato zaostrujejo. Zato, kot izpostavlja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, mora vlada nemudoma, še v tem tednu, pripraviti ukrepe za zajezitev bikovske rasti cen energentov in težave s surovinami, ki bodo razbremenili podjetja.
Video izjava generalnega direktorja GZS mag. Aleša Cantaruttija