Upravni odbor GZS se je seznanil s projektom naložbe v energetsko ploščad GZS, soglašal je z načrtovano digitalno preobrazbo GZS ter sprejel Pravilnik o podeljevanju priznanj GZS za inovacije. Na seji so upravniki gostili tudi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca, ki je predstavil načrtovane spremembe na trgu dela.
»Predvsem pokojninsko reformo bomo z velikim interesom spremljali tudi v gospodarstvu, ker želimo biti konstruktiven sogovornik. Za gospodarstvo je ključno, da bo ta reforma zagotavljala finančno vzdržnost pokojninske blagajne, da ne bi breme financiranja prenesli na podjetja,« je v uvodu poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Minister Luka Mesec je napovedal bolj podrobno predstavitev osnutka pokojninske reforme čez približno en mesec. Razkril je le, da delajo na dveh scenarijih, konzervativnem in bolj ambicioznem. »Na GZS smo že ob zadnji spremembi pokojninske zakonodaje sicer podprli mehanizme, ki spodbujajo starejše zaposlene, da ostanejo na delu tudi po izpolnjenih pogojih za upokojitev, vendar še enkrat opozarjamo, da mora biti taka odločitev usklajena in dogovorjena z delodajalcem,« je še poudaril Šimonka.
Minister Mesec se zaveda zaskrbljenosti gospodarstva nad napovedanimi reformami, saj se podjetja še vedno soočajo z nestabilnimi mednarodnimi poslovnimi razmerami. Vendar je izpostavil nujnost predvidljivosti in stabilnosti tudi na politični ravni, sicer vlada ne bo uspela izpeljati nujno potrebnih reform, ki jih pričakuje tudi gospodarstvo, kot je na primer davčna reforma.
Poleg tega je vlada napovedala tudi reformo plačnega modela v javnem sektorju, kar bo neizbežno vplivalo na napovedane spremembe Zakona o delovnem razmerju (ZDR), kar je še ena tema, ki je na delovni mizi socialnih partnerjev. »Pri napovedani reformi plačnega modela v javnem sektorju nas veseli napoved vlade, da želi plače v javnem sektorju vezati na rast plač v gospodarstvu, kar od vedno zagovarjamo,« je ponovil Šimonka. Minister Mesec je potrdil, da naj bi bil prvi plačni razred v javnem sektorju vezan na 60 % povprečne plače v gospodarstvu. Glede ZDR pa, da bo ministrstvo le mediator med sindikati in delodajalci, ki se šele dogovarjajo o vsebini pogajanj. Znano je namreč stališče delodajalcev, da so lahko razni dodatki del pogajanj v okviru kolektivnega dogovarjanja in ne del delavnopravne zakonodaje. So pa predstavniki gospodarstva pozvali ministra k večji fleksibilnosti trga delovne sile po vzoru nekaterih naprednejših držav.
Na kadrovskem področju je minister napovedal, da bo vlada začela intenzivno delati na olajšanju zaposlovanja tujcev. V tem kontekstu bo posebej naslovila tudi problematiko pomanjkanja specifičnih, visoko usposobljenih kadrov, kot so na primer strokovnjaki s področja informacijske tehnologije ali inženirji, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje.
Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je v nadaljevanju seje seznanil UO GZS s projektom naložbe v energetsko ploščad. O njej bodo upravniki odločali na eni svojih prihodnjih sej. Igor Zorko, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo, in Uroš Snedic, direktor digitalizacije in splošnih zadev, sta predstavila načrtovane korake GZS na področju digitalizacije. Upravni odbor GZS podpira digitalno preobrazbo GZS in soglaša z načrtovanim izvedbenim in finančnim planom digitalizacije, izvedbe bo spremljal preko poročil s pripadajočimi KPI-ji in izpolnjenimi cilji.
UO je imenoval Mitjo Gorenščka za člana skupščine ZZZS do konca mandata 2025. Na dnevnem redu je bil tudi Pravilnik o podeljevanju priznanj GZS za inovacije 2023, ki ga je UO potrdil, s tem pa tudi 13 regijskih pravilnikov. Upravniki so se seznili še s pobudo članov regijske zbornice Osrednjeslovenske regije glede kategorizacije znotraj razpisa na mikro in mala, srednja in velika podjetja in podprl pripravo koncepta in začetek načrtovanja uvedbe te spremembe pravilnika za leto 2024.