Višje delovno in socialno sodišče je dne 10.1.2023 izdalo sodbo opr št. X Pdp 781/2022, v skladu s katero je odločilo, da kriterij efektivne prisotnosti na delovnem mestu pri izplačilu poslovne uspešnosti ni diskriminatoren. Delodajalci smo vseskozi poudarjali, da je poznavanje vsebine prejemkov iz delovnega razmerja predpogoj za pravilno preverjanje diskriminacije pri izplačilu teh prejemkov posameznemu delavcu. Zagovornik in Upravno sodišče sta pri izplačilu četrtega elementa plače - plačila za poslovno uspešnost prezrla to osnovno zakonitost, ki velja na področju plačila za delo: delavec je do plače upravičen v času prisotnosti na delu. Za čas njegove upravičene odsotnosti z dela pa je upravičen do nadomestila plače. In ker je plačilo za poslovno uspešnost del plače, je povsem logično, da je delavec do tega dela plače upravičen za čas, ko je na delu. Na naše zadovoljstvo je Višje delovno in socialno sodišče svojo sodbo utemeljilo na isti pravni podlagi in odločilo, da kriterij efektivne prisotnosti na delovnem mestu pri izplačilu poslovne uspešnosti ni diskriminatoren. Ker gre za sodbo višjega sodišča, ki ne predstavlja precedensa, pa je potrebno upoštevati, da lahko v primeru nadaljevanja postopka pred Vrhovnih sodiščem RS, le to sprejme tudi drugačno odločitev.