Na dnevnem redu seje Upravnega odbora GZS je bilo tudi Letno poročilo GZS, ki so ga upravniki sprejeli in poslali v potrditev skupščini GZS. Seznanili so se tudi z aktualnimi aktivnostmi zbornice. Gostja seje Upravnega odbora GZS je bila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. »Glede tujcev bo potrebno sprejeti družbeni konsenz,« je odgovorila na klice gospodarstva, da primanjkuje delovne sile. Dejala je, da zakonodaja o tujcih vsebuje vrsto zavrnitvenih razlogov in nekatera so tako strokovna, da bi moral imeti uradnik pravno znanje. To je po njenem mnenju glavni razlog dolgotrajnosti postopkov, poleg organizacije dela.
"Gospodarstvo podpira predlog prenove upravnih enot v smeri specializacije,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka in se navezal na pojasnilo ministrice, da ukinitev upravnih enot nikoli ni bila v načrtu. Reforma je bila mišljena, da se specifične postopke, kot so dovoljenja za tujce, rešuje centralno. Na ministrstvu razmišljajo tudi o ustanovitvi posebne agencije, ampak menijo, da je potrebno najprej urediti zakonodajo. Gospodarstvo sicer pozdravlja Zakon o tujcih, ki ga je Državni zbor včeraj v drugič potrdil, še posebej ker ta zajema kar nekaj rešitev, ki jih je predlagala in zagovarjala tudi GZS.
Ministrica je odgovarjala tudi na vprašanja, vezana na Zakon o zavodih. »Bojimo se, da bi predlagane spremembe, ki uvajajo pristojnost ustanovitelja javnih zavodov, da direktorja enostransko razreši mimo volje sveta zavoda, privedle do politizacije javnih zavodov,« je pomisleke povzel Šimonka. Ministrica je pojasnila, da je zakon zastarel in že zaradi tega potrebuje spremembe. Pri tem se zgledujejo po Zakonu o javnih agencijah.
Člani upravnega odbora so izpostavili tudi nujnost digitalizacije v javni upravi. »Zaposleni v javni upravi so stari v povprečju 50 let. 2.000 uradnikov se bo upokojilo v naslednjih dveh letih. Mladi niso zainteresirani za delo v javni pravi, tudi zaradi plačne politike,« je naštevala ministrica razloge za pomanjkanje kompetenc v javni upravi, ki bi pohitrile in olajšale digitalizacijo.
Govora je bilo tudi o dolgotrajnosti izdajanja različnih dovoljenj. Pri tem so člani upravnega odbora vprašali ministrico, ali si vlada upa uvesti princip, da molk organa pomeni strinjanje. Ministrica je odgovorila, da se načeloma strinja, seveda pa morajo biti ti roki razumni. Priznava pa, da so dovoljenja rak rana, česar so se zavedali že pred volitvami in so si to postavili kot prioriteto. Omenila je tudi strokovni svet, v katerem sodelujejo tudi predstavniki GZS, v katerem se ukvarjajo ravno z izboljšanjem zakonodaje, odpravo administrativnih ovir in sprejemanjem zakonodaje, ki ni sama sebi namen. Debirokratizacija je nujnost, na kar v gospodarstvu že vrsto let opozarjamo. »Če je bilo še pred dvema desetletjema v Sloveniji okoli 1200 predpisov, danes ta številka presega 20.000. Da to prispeva k zamudnosti in dolgotrajnosti najrazličnejših postopkov, je povsem jasno. Da ne govorimo o tem, da so predpisi nemalokrat celo v medsebojni koliziji,« je pojasnil Šimonka.