Na svoji prvi seji v novem mandatu se je sestal sestal Upravni odbor GZS. Imenoval je Gorana Petka in Igorja Zorka za podpredsednika GZS ter sprejel sklep o ustanovitvi Strateškega sveta za raziskave, razvoj in inovacije. V osrednjem delu seje pa je prof. dr. Jože P. Damijan predstavil prvi del študije »Ekonomski in podnebni učinki zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije«. Med izsledki je izpostavil, da predlog NEPN, ki temelji zgolj na OVE virih, povečuje izpuste CO2, energetsko uvozno odvisnost ter stroškovno ceno električne energije za skoraj 70 EUR/MWh. Po Damjanovem prepričanju jev vseh pogledih najboljši jedrski scenarij.
Minister Matjaž Han je v uvodnem nagovoru poudaril, da je »pomembno, da ima tako pomembna institucija, kot je GZS, kontinuiteto, trdno vodstvo.« Zaveda se, kaj pomeni GZS za vlado, zlasti za resorno ministrstvo. Dodal je, da »brez gospodarske rasti, spoštljivega odnosa do gospodarstva, ne bo rezultatov, socialne države, tudi ne razvoja.«
Potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji se bodo do leta 2050 podvojile, je v napovedi osrednje teme poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. »Na dlani je, da brez izgradnje dodatnih kapacitet JEK slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti,« je dejal in dodal, da bo GZS vlagala vse napore v to, da bo odločevalcem jasno, da namesto zgolj »enosmerne ulice (sonce in veter) v načrte in dejanja vnesemo več smernost, energetsko različnost in čim večjo samooskrbo.« Strateškega pomena je, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. Zato GZS vztraja, da mora vlada odločitev o izgradnji JEK 2 sprejeti čim prej, je še poudaril Šimonka.
Prof. dr. Jože P. Damijan je predstavil prvi del študije Ekonomski in podnebni učinki zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije«, ki jo pripravljata skupaj z dr. Dragom Babičem. Pojasnil je, da elektroenergetski program, ki so ga predlagali energetski strokovnjaki v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, predvideva razogljičenje proizvodnje električne energije s kombinacijo OVE virov in JEK2 (vključitev v omrežje leta 2035). Po tem scenariju bi se stroškovna cena električne energije v obdobju 2035-2050 gibala v razponu med 60 in 85 EUR/MWh. Ocenjuje, da pomeni zamik izgradnje JEK2 za 4 leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035), da bodo stroškovne cene električne energije v obdobju 2035-2038 višje za skoraj 70 EUR/MWh, maloprodajne cene pa bi se dvignile na raven okrog 180 EUR/MWh. To na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 900 mio evrov oziroma kumulativno za 3,5 mrd evrov. Zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 bi se uvozna odvisnost povečala za 20 do 25 %.
Damjan je poudaril, da NEPN scenariji ne morejo zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije, saj bi imeli tudi v najbolj optimističnem OVE+JEK2 scenariju dolgoročno na letni ravni primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh. Dodal je, da solarna energija ni brezogljična. Če upoštevamo celotno življenjsko dobo in reciklažo, ima ta osemkrat višji izpust CO2, merjeno v g/KWh. Povečevanje deleža OVE torej povečuje izpuste CO2 glede na jedrsko energijo. To razume kot »paradoks razogljičenja v NEPN«. Zato je v vseh pogledih najboljši scenarij po njegovem prepričanju jedrski scenarij.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem pojasnila: »Da ne bo pomote. Na GZS nismo proti obnovljivim virom energije. Vendar ti žal ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije.«
Člani UO so v razpravi opozorili tudi na prešibko in premalo zmogljivo distribucijsko omrežje za sodobne aktivne porabnike energije ter na zamude pri umeščanju objektov v prostor, kar je predvsem velik problem pri novih investicijah.
Upravni odbor GZS je v nadaljevanju seje imenoval Gorana Petka iz vrst predstavnikov regijskih zbornic in Igorja Zorka iz vrst predstavnikov zbornic dejavnosti za podpredsednika GZS.
Upravni odbor GZS je ustanovil Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije. Gre za posvetovalno telo za področje razvojne in inovacijske dejavnosti, usmerjeno predvsem v dvig produktivnosti, konkurenčnosti in visoke dodane vrednosti slovenskega gospodarstva ter posledično v povečevanje blaginje Slovenije.