Včeraj smo v okviru Dneva inovativnosti že enaindvajsetič podelili nacionalna priznanja GZS za najbolj inovativne inovacije podjetjih in drugih organizacijah. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 22 srebrnih, 11 bronastih priznanj, 2 posebni priznanji za inovacijski izziv ter 1 priznanje za prebojno invencijo. Dan inovativnosti 2023 je obogatila strokovna konferenca, ki se je letos osredotočala na povezovanje in sodelovanje vseh deležnikov v ekosistemu kot ključ za napredovanje Slovenije od zmerne inovatorke do inovacijske voditeljice.
Vse čestitke inovatorjem iz podjetji Mahle Electric Drives Slovenija ter Hidria d.o.o., ki so letos na nacionalnem nivoju zastopali barve severnoprimorske regije. Prejeli smo dve srebrni nacionalni priznanji in sicer za inovacijo Kompakten visokonapetostni avtomobilski električni motor podjejta Mahle Electric Drives Slovenija d.o.o. ter za inovacijo Visoko temperaturno zaznavalo izpušnih plinov podjetja Hidria d.o.o. Podjetje Hidria d.o.o. se lahko pohvali tudi z zlatim priznanjem, ki ga je prejelo za inovacijo Električni priključek sistema izpušnih plinov. Še enkrat vse čestitke!
Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Inovacija = ideja x energija²«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji.
»Če želimo spodbuditi inovativnost, mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva. Zato smo na GZS prevzeli vlogo posrednika, da podjetja povežemo z raziskovalnimi institucijami in obratno, da jih podučimo, osvestimo in opolnomočimo,« je na slovesni podelitvi dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS in dodal: »S pomočjo države, ki mora zagotoviti sredstva in pogoje, bomo ustvarili temelje za lažji prehod od invencij do trga. Prav to je poslanstvo zavezništva med gospodarstvom, znanostjo in vlado, ki smo ga podpisali spomladi letos. In to je tudi cilj akcijskega načrta, ki ga predstavniki gospodarstva snujemo skupaj z resornim ministrstvom, s katerim želimo Slovenijo pozicionirati kot vodilno evropsko središče za raziskave in razvoj za napredne tehnologije.« Še vedno obstajajo po njegovem mnenju stereotipi, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj. »Čas je, da te stereotipe presežemo in se nehamo ukvarjati vsak s svojim vrtičkom. Pred nami se razprostira neskončno polje možnosti,« je sklenil.
Udeležence slovesne podelitve je nagovoril tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 45 najboljših inovacij iz vse Slovenije. Na sedeže regijskih gospodarskih zbornic smo prejeli 207 inovacijskih predlogov, plod odličnega dela razvojnih ekip, posameznikov, raziskovalnih inštitucij in inovatorjev. Pri inovacijah je sodelovalo več kot 1.200 inovatorjev. Prijavljene inovacije so bile zelo raznolike, sicer v večji meri produktne, a vendar tudi odlične procesne, trženjske in družbene.
V juniju se je odvilo dvanajst regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah. Vsaka od svečanih prireditev je v najboljši luči izpostavila in predstavila izjemne ljudi, ki stojijo za razvojem regij. V programu so sodelovale tudi ekipe mladih bodočih podjetnikov, ki so sodelovale na tekmovanju v podjetniških idejah mladih – POPRI. Pokazali so, da je pred nami z njihovimi idejami in angažiranostjo inovativna in razvojno naravnana prihodnost. Na podelitvah so udeleženci spoznali storitve EEN mreže (Enterprise Europe Network), ki lahko inovatorjem pomaga pri prodoru na tuje trge. Septembra je potekalo še zadnja regijska podelitev, včeraj pa so bili razkriti še prejemniki priznanj na nacionalni ravni.
INOVATIVNA KONFERENCA
»Inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti slovenskega gospodarstva,« je v uvodu inovativne konference poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki pa vidi še veliko prostora za izboljšave in za dvig inovacijske zmogljivosti– tako na področju medsebojne povezanosti, razumevanja ekosistema kot boljše informiranosti, poenostavitve ter večje konsistentnosti in konkurenčnosti podpornih ukrepov in celovitejšega spremljanja in izboljšanega vrednotenja ukrepov za oblikovanje in izvajanje RRI politik na podlagi rezultatov. Izpostavila je spomladi podpisan strateški dogovor med Vlado, Rektorsko konferenco, Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) in GZSter aktivnosti Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije.
Govor Darena Tanga, generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), je spodbudil k razmišljanju o načinih, kako pretvoriti ideje v tržno vrednost. Mag. Karin Žvokelj, direktorica Urada RS za intelektualno lastnino, je poudarila pomen varovanja intelektualne lastnine.
Praktični vpogled v upravljanje inovacij v podjetju, ki ga je predstavil Stefan Cvijanović iz podjetja TPV Automotive, je pokazal, kako doseči uspešne in trajnostne inovacije. Grega Milčinski iz podjetja Sinergise je popeljal skozi pot od spin-offa do izstopa, razkrivajoč ključne korake za uspeh.
Dr. Igor Milek iz SPIRITje predstavil možnosti financiranja prodornih inovacij prek Evropskega sveta za inovacije (EIC), Jurij Krpan iz Zavoda Kersnikova pa je osvetlil pomembnost odgovornosti do inoviranja in družbene vloge v tem procesu.
Delavnica "AI v procesu inoviranja" z Matejem Golobom iz CorpoHub-a je udeležence aktivno vključila v raziskovanje vloge umetne inteligence pri inovacijah. Vzporedno s programom je potekalo tudi mreženje med podjetji, raziskovalci in predstavniki kulturno-kreativnega sektorja v okviru Enterprise Europe Network, ki je omogočilo izmenjavo idej in vzpostavljanje novih poslovnih priložnosti.