Na Brdu pri Kranju se je 31.maja odvil 22. Okoljski dan v organizaciji GZS. V ospredju je bila sledljivost, a sodelujoči govorci so večkrat izpostavili tudi trajnost kot vrednoto in način življenja celotne družbe, ne le gospodarstva. To poosebljata tudi nagrajenca – prvi prejemnik nagrade GZSza okoljskega menedžerja Slavko Zupančič iz podjetja Krka in prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju okoljevarstva Vilma Face, ki je 40 let delovala na področju okoljevarstva v podjetju Gorenje, imela pa je vidno povezovalno in spodbujevalno vlogo tudi izven matičnega podjetja.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je v nagovoru izpostavila nujnosti trajnostne naravnanosti družbe in ob tem poudarila: »Tudi v gospodarstvu se je odnos do okolja v zadnjih desetletjih korenito spremenil. Če smo se z okoljskimi vprašanji včasih soočali parcialno, običajno po zaključku proizvodnega procesa, danes na okolje gledamo celovito, krožno in timsko. Z eno besedo trajnostno.« Ne glede na razvoj politik in znanja ugotavljamo, da so okoljska vprašanja tako kompleksna in prepletena, da nikoli nimamo dovolj podatkov ali znanja in da je sodelovanje različnih deležnikov zlato pravilo, je še poudarila Nahtigalova.
Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je izpostavila: »V prihodnih mesecih se bo moralo gospodarstvo prilagoditi kar nekaj novim evropskim in slovenskim okoljskim predpisom. Spremembe napovedujejo večjo vlogo digitalizacijskih tehnologij tudi na področju okolja, predvsem z vidika obvladovanja okoljskih podatkov od državnega nivoja pa vse do posameznega podjetja.Na ravni EU sta to direktiva proti zelenemu zavajanju in uredba o embalaži in odpadni embalaži. Slednja narekuje uvedbo kavcijskega sistema za plastenke pijač in pločevinke. V slovenskem prostoru prihajata nova Zakon o varstvu okolja (ZVO-3) in Podnebni zakon, MNVP pa pripravlja Zakon o gospodarskih javnih službah varstva okolja. Ključno vlogo bo v prihodnosti odigrala digitalizacija ministrstev s povezovanjem podatkov različnih institucij.«
Na okrogli mizi Trajnostni menedžer – kader prihodnosti?, ki jo je vodila naša sodelavka Ines Gergorić, so sodelovali: Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja, Ljubljanske mlekarne, prof. dr. Jožef Medved, predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, Jasmina Karba z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Maj Rožmanec, diplomant Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Vilma Fece, strokovnjakinja okoljskih tematik. Razpravljali so o trajnostnem menedžerju kot kadru prihodnosti, ki mora biti strokovnjak na svojem področju, obvladati veščine komuniciranja ter biti timski človek in delovati interdisciplinarno. »Trajnost je način življenja. Trajnostni menedžer je del mozaika vseh profilov, ki jih potrebujemo,« je povedala Ines Gergorić, GZS, ki je vodila pogovor.
Maja Kalan Pongrac, vodja korporativnega komuniciranja v Ljubljanskih mlekarnah, meni, da mora biti trajnostni menedžer »v prvi liniji podjetja«, zato da je lahko enakovreden vodjem drugih področij. Predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko na Naravoslovnotehniški fakulteti prof. dr. Jožef Medved postavlja človeka v središče trikotnika, ko pravi, da le če bodo okolje, gospodarstvo in družba zdravi, bo človek prosperiral. V prihodnosti meni, da se bo treba veliko ukvarjati z reciklabilnostjo izdelkov, kar je vse večji problem, ker so izdelki zelo kompleksni. Tudi izobraževanje je pomemben faktor v procesu trajnosti. »Moramo izobraževati za trajnost, da trajnost naredimo popularno za mlade in jim jo privzgojimo kot vrednoto. Papirologija pogosto pomeni oviro in zavoro pri razvijanju trajnosti,« je dodal. Po njegovem prepričanju mora imeti trajnostni menedžer razvito vrednoto trajnosti, da jo lahko prenaša v podjetje in koordinira celo ekipo; vseh potrebnih kompetenc ni mogoče zagotoviti v eni osebi.
Jasmina Karba z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je dejala, da je trajnost ljubezen do okolja, sočloveka in družbe. Maj Rožmanec, diplomant Univerze v Ljubljani Naravoslovnotehniške fakultete, ki sedaj dela na GZS, se je odločil za študij metalurgije, ker je želel delovati trajnostno.
Vilma Fece, strokovnjakinja okoljskih tematik, je poudarila pomen lepega, dobrega in poštenega odnosa do okolja vseh, ne zgolj gospodarstva, pri tem pa izpostavila tudi odgovornost, ki je pogosto opredeljena zgolj za gospodarstvo, »na drugih področjih pa je megla«. Po njenem mnenju je pomembno, da bo imel trajnostni menedžer pooblastila, da bo lahko preprečil »neumnosti, ki jih bodo uvedli pod krinko cenejše izvedbe«. Imeti bo torej moral toliko izvršilne moči, da bodo uprava in lastniki vedeli, da je za njih in podjetje dobro, da delujejo trajnostno.
GZS proaktivno deluje na trajnostnem področju, spodbuda bo od letos dalje tudi nagrada za trajnostnega okoljskega menedžerja. Vesna Nahtigal je podelila prvo nagrado okoljskemu trajnostnemu menedžerju Slavko Zupančiču iz podjetja Krka.
Slavko Zupančič je celotno karierno pot posvetil področju varstva okolja, na katerem deluje že petintrideset let, od leta 2001 pa je tudi vodja področja v družbi, kjer je odgovorno trajnostno ravnanje eden od temeljev poslovne in razvojne strategije. Vzpostavil je sistem vodenja v skladu z okoljskim standardom ISO 14001 in ga vsa leta uspešno vzdržuje. Aktivno sodeluje in daje pobude za stalne izboljšave in zmanjševanje vplivov na okolje, uvajanje krožnega gospodarstva, obvladovanje celotnega življenjskega cikla izdelka, učinkovito rabo energije in trajnostno upravljanje. Je tudi predsednik Sekcije za okolje in energijo pri Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine ter podpredsednik Sekcije za okolje pri GZS Združenju kemijske industrije.
Posebno priznanje za življenjsko delo pa je prejela Vilma Fece, ki je je bila od leta 1981 do svoje zaslužene upokojitve zaposlena v Gorenju, večino časa kot direktorica področja Varstva okolja ter varno in zdravo delo. Bila je odgovorna za razvojni in operativni del varstva okolja tako s področja proizvodov kot tudi tehnologij. Uvajala je različne sisteme vodenja v podjetju, jih razvijala, nadgrajevala in predvsem skrbela, da so živeli v praksi. S jim delom je odpirala vrata in kazala pot okoljskem stebru trajnostnega poslovanja, ko je še velika večina ostalih gledala od daleč in iskala svoje mesto v tem zahtevnem poznavanju in obvladovanju tematike. Nagrado ji je podelila Janja Leban, ki je na GZS vzpostavila službo za varstvo okolja.