Virus, ki je šel pred nekaj meseci na potep po svetu, povzroča neslutene posledice. Čeprav je še prezgodaj za oceno, koliko časa bodo trajale izredne razmere, se gospodarstvo pripravlja na daljše obdobje, v katerem se bomo soočali s posledicami epidemije. Kljub težkim časom je treba iskati nove priložnosti. O tem, kaj dobrega lahko podjetjem prinese novi koronavirus, lahko preberete v novi številki revije Glas gospodarstva, ki izide v teh dneh. Preberete lahko, kako so se proizvodna podjetja spopadla z novimi razmerami in za kako pomembno se je v času pandemije izkazala digitalizacija. Več tudi o tem, na čem temeljijo gospodarske napovedi in kakšne so razmere v komunalni dejavnosti.
Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa v Sloveniji se umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa. Na NIJZ pripravljajo različna navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti.
GZS je na MOP posredovala dopis, v katerem je pozdravila novosti v noveli Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki jih je pripravil MOP za hitrejše umeščanje investicij v prostor. Hkrati pa je ministrstvo pozvala, da: • se v Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov merila za podelitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, dopolnijo z zahtevo po izkazovanju strokovne kompetence in • se pogoj aktivnih članov dvigne na 100 članov.
Današnji praznik dela, 1. maj, je povsem neobičajen. Brez javnih zbiranj, kresovanj ob množicah ljudi. A vseeno s kančkom optimizma, da smo na zelo dobri poti, da premagamo eno najhujših kriz, ki nas je zajela. Epidemija covid-19 je pokazala zobe in kot družba, gospodarstvo in posamezniki se odslej temu prilagajamo. Z varnostnimi ukrepi, z veliko mero potrpljenja, medsebojnega spoštovanja in občutka odgovornosti. A življenje se v tem obdobju ni povsem ustavilo. Vseskozi je bila zagotovljena nemotena preskrba z najnujnejšimi dobrinami od prehrane do energije in vode. Proizvodnja je tekla in teče tudi tam, kjer je izvršitev naročil ključnega pomena za pravočasno dobavo – seveda s prilagojenimi delovnimi procesi za zaščito zaposlenih in preprečevanje širjenja okužb. Podjetja, ki so začasno zaustavila svojo proizvodnjo, jo počasi spet zaganjajo. Številni člani GZS ste v tem času izkazali izjemno družbeno odgovornost in solidarnost – z donacijami in pomočjo različnim zdravstvenim in drugim ustanovam. Tako so bila zbrana tudi sredstva za več respiratorjev v slovenskih bolnišnicah, zaščitna oprema ... Omogočili ste uporabo brezplačnih programskih orodij, podarili ste računalniško opremo otrokom … Ponosni smo na vas in vam ob prazniku dela čestitamo. Na GZS vam stojimo ob strani v teh zahtevnih razmerah, ko ohranjate ali ponovno zaganjate proizvodnjo in delovanje ter se borite za delovna mesta svojih zaposlenih. Neizmerno smo hvaležni tudi vsem tistim, ki so v teh tednih na najbolj izpostavljenih delovnih mestih - v zdravstvenih ustanovah, civilni zaščiti, policiji …, za njihovo požrtvovalnost in neumorni trud v boju proti covid-19. Ob 1. maju želimo vsem nam, da ostanejo epidemiološki podatki vzpodbudni in se kmalu izvijemo iz te krize. Skupaj to zmoremo!
Dve veliki krizi v zadnjih štirinajstih letih silita podjetja, da se ves čas prilagajajo novi realnosti. Strokovnjaki in gospodarstveniki se strinjajo, da bo čas za podjetja po koronavirus krizi označen s tremi vidiki: - Stalna pripravljenost na krizo bo postala nova realnost podjetij. - Po vzpostavitvi normalnega stanja bodo na domačem in tujem trgu spremenjene razmere. Konkurenčni boj med podjetji bo dobil novo dimenzijo, nastal bo pritisk na cene, soočili se bomo s vzpostavitvijo novih nabavnih verig, izrazita bo potreba po optimizaciji proizvodnje za zagotavljanje likvidnostnih in finančnih tokov podjetij. - Podjetja, nabavne verige in nacionalna gospodarstva, ki so do sedaj podcenjevala optimizacije in inovacije kot stalen način dela, so in bodo plačevala visoko ceno na trgu: nizke plače svojih delavcev kot edini način ohranjanja konkurenčnosti.
Za ustrezen kadrovski odziv na COVID-19 krizo ni dovolj le organizacija tehničnih in fizičnih pogojev dela, ampak je potrebno ustrezno nasloviti tudi izzive psihološke dobrobiti zaposlenih v spremenjenih delovnih pogojih.
Kaj je kriza in kako jo doživljamo? Na kakšen način lahko sebi in drugim v krizni situaciji olajšamo življenje?
Epidemija Covid-19 je od podjetij zahtevala hitro reakcijo in pripravljenost na delo od doma preko oddaljenih dostopov in novih komunikacijskih orodij, ki so jo slovenska podjetja večinoma opravila uspešno. Je pa nova situacija tudi pokazala, da moramo o digitalni transformaciji razmišljati strateško, ne zgolj gasiti požare. Visoko digitalizirana podjetja so na obdobje, ki sledi, bolje pripravljena – nekatera izmed njih so prav novi zmagovalci te krize.
Izjava predsednika GZS Boštjana Gorjupa in generalne direktorice Sonje Šmuc ob sprejemu interventne zakonodaje PKP2.
Za blažitev posledic, ki so zaradi epidemije COVID-19 nastale v gospodarstvu, sta bila sprejeta že dva zakona o interventnih ukrepih. Hitro reagiranje s strani zakonodajalca je bilo nujno potrebno, je pa za seboj potegnilo veliko vprašanj glede interpretacije zakona in izvajanja le-tega v praksi. Vabimo vas k ogledu posnetka webinarja s Ksenijo Prosen o ukrepih, ki jih lahko koristijo samostojni podjetniki ter ukrepih, ki jih lahko koristijo delodajalci.