Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %.
Za blažitev posledic, ki so zaradi epidemije COVID-19 nastale v gospodarstvu, sta bila sprejeta že dva zakona o interventnih ukrepih. Hitro reagiranje s strani zakonodajalca je bilo nujno potrebno, je pa za seboj potegnilo veliko vprašanj glede interpretacije zakona in izvajanja le-tega v praksi. Na webinarju s Ksenijo Prosen boste spoznali seznam ukrepov, ki jih lahko koristijo samostojni podjetniki ter ukrepe, ki jih lahko koristijo delodajalci. Poudarek bo na oprostitvi plačila prispevkov, uveljavljanju pravice do temeljnega dohodka, uveljavljanju pravice do povračil nadomestil plač in izplačilu kriznega dodatka. Zvedeli boste, kdaj in kaj morate storiti za koriščenje le teh.
Kakšno je aktualno stanje evropskih razpisov za podjetnike, kakšne so napovedi in novosti v programu Horizon Europe? Izkoristite priložnost in se udeležita webinarja, na katerem bo Kristina Kočet Hudrap iz Tiko pro govorila o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalnem nivoju še ne obstajajo.
Od danes mora imeti delavec na MMP Metlika/Jurovski Brod pri sebi potrdilo delodajalca o zaposlitvi pri njemu in naslov podjetja. Hrvaška policija bo dala delavcu navodila ob prehodu meje. V dokumentu Zdravstveni nadzor je v točki 1.5. Prekogranični radnici zapisan postopek.
Vabimo vas na webinar na temo načrtovanja okrevanja po pandemiji Covid-19. Ob ponovnem zagonu gospodarstva bo potrebno drugačno razmišljanje, ki bo zagotovilo, da bo podjetje obvladovalo denarni tok in čim hitreje vzpostavilo novo stabilno stanje. Webinar bo potekal v angleškem jeziku.
Podjetja so primorana iskati nove načine za delo od doma, ravnanje z zaposlenimi, spodbujanje digitalnih iniciativ in oblikovanje organizacijske kulture. Poleg tega se morajo soočiti tudi z vprašanji na področju sprememb internih politik, pravilnikov in delovnih in pogodbenih razmerij ter še večjo pozornost nameniti obvladovanju pravnih tveganj, ki izvirajo iz pogodbenih razmerij. Kako se podjetja soočajo s spremembami internih politik? Katere predpise je potrebno upoštevati v procesu? Kako pripraviti t.i. risk mitigation plan za obvladovanje pravnih tveganj iz pogodbenih razmerij ter katere ukrepe sprejeti, da bo podjetje sposobno prebroditi ponavljajoče krize? Ali lahko del tveganj prenesemo na državo/pogodbene partnerje/delavce ter kako to storiti? Izkoristite priložnost in se udeležite tretjega iz serije petih webinarjev v organizaciji Deloitte in GZS v sodelovanju z 42 Group o vplivu COVID-19 in podobnih izrednih dogodkov na interne pravilnike, politike, delovna in pogodbena razmerja.
16.4.2020 je bil v Uradnem listu objavljen spremenjen Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Z namenom postopnega sproščanja ukrepov se poleg že obstoječih izjem v 2. členu dodajo nove izjeme od začasne prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Od 20. aprila dalje se bodo lahko poleg že obstoječih izjem opravljale naslednje storitve: • prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo, • specializirane prodajalne za prodajo avtomobilov in koles, • kemične čistilnice in servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga, • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles), • storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ni stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela), • osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, • športno-rekreativne storitve na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi ob ohranjanju varne razdalje do drugih. Od 4. maja pa bodo lahko dodatne odprte še naslednje poslovalnice: • prodajalne do velikosti 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih središčih, • frizerski in kozmetični saloni, • saloni za nego psov in mačk ter drugih živali.
Združenje bank Slovenije ter banke in hranilnice, članice ZBS, skupaj naprošamo vse izplačevalce pomoči in dodatkov, izplačanih skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), da jih na račune prejemnikov nakazujejo ločeno od izplačil rednih prejemkov, ter da pri tem uporabijo kodo namena FAND. Z zakonom je namreč določeno, da so vsi prejemki, izplačani na podlagi tega zakona, izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.
V predlogu #PKP2 so številne pomanjkljivosti, ki bodo podjetjem otežili koriščenje ponujenih ukrepov. Pogoji za koriščenje ukrepov so zahtevnejši in slabši kot v primerljivih državah.
GZS in predstavniki slovenskih izvoznikov so danes predsedniku Vlade RS Janezu Janši poslali poziv za spremembo zakonskih pogojev za uveljavitev pomoči iz prvega paketa interventne zakonodaje #PKP1. Po oceni GZS več kot 80 % največjih slovenskih izvoznikov ne bo upravičenih do koriščenja ukrepov, povezanih s povračilom stroškov dela za zaposlene, ki čakajo na delo. Poziv vladi je podpisalo 44 največjih slovenskih izvoznikov. Izvozniki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, saj so v 2019 izvozili za 40,5 mrd eur blaga in storitev, kar predstavlja skoraj 85 % slovenskega BDP