Novice


Arhiv: Stališče GZS do novega predloga zakona o davku na nepremičnine, 11. 9. 2013

Dovolj je bilo davčnega vijačenja!

Poudarki:
• za nižjo stopnja obdavčitve za poslovne in industrijske nepremičnine,
• za ukinitev možnosti enostranskega dviga (za 50%) stopenj s strani občin, ko gre za poslovne in industrijske nepremičnine,
• za ničelno stopnjo davka za nepremičnine "na zalogo" v prehodnem obdobju dveh let,
• nujna je simulacija učinkov uvedbe davka na nepremičnine na gospodarstvo 

Ocena stanja

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne nasprotuje uvedbi davka na nepremičnine. Vendar opozarjamo, da je kljub zadnjim pozitivnim spremembam predloga zakona s strani Ministrstva za finance gospodarstvo še vedno preveč obremenjeno. Nevzdržno je, da država kljub priznanju, da so gospodarski subjekti že zelo obremenjeni z dajatvami, še vedno prav od gospodarskih subjektov pričakuje v državno blagajno več pobranega davka od nepremičnin, kot pa je bilo od gospodarstva zdaj zbranih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ).

Lokalne skupnosti so do sedaj skupaj iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za poslovne in industrijske nepremičnine na leto zbrale okoli 130 milijonov evrov.

Na podlagi dosedanjih predlogov in pobud GZS naj bi bile s strani ministrstva sprejete naslednje spremembe:

  • predvsem možnost pritožb na obračune davka z veljavnostjo spremembe še v istem letu;
  • nižja stopnja obdavčitve nepremičnin v dejavnosti energetike zaradi specifik dejavnosti;
  • nižja stopnja za kmetijska zemljišča;
  • ni dodatnih izjem (izločeni le sakralni objekti, cerkve in molilnice v višini vrednosti 1.200.000 evrov);
  • ukinitev davka na premoženje večje vrednosti s 1.1.2014, če bo zakon o davku na nepremičnine sprejet;
  • nižja stopnja davka za nezasedene nepremičnine in neizkoriščena zemljišča za gradnjo stavb (GZS ni zahtevala izenačitve stopnje s poslovno aktivnimi nepremičninami, ampak samo znižanje);
  • obdavčitev črnih gradenj po visoki stopnji, ki pa še ni določena.

 

Stališče GZS

GZS zahteva, da država in lokalne skupnosti z uvedbo davka na nepremičnine od gospodarskih subjektov ne smejo pobrati več, kot bi pobrale nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč.

 

Predlog GZS

Predlagamo, da ministrstvo za finance določi nižjo stopnjo obdavčitve za poslovne in industrijske nepremičnine ter ukine možnost enostranskega dviga (za 50%) davčnih stopenj s strani lokalnih skupnosti, ko gre za poslovne in industrijske ter energetske nepremičnine. Hkrati predlagamo, da se posebej obravnavajo stanovanja, ki so jih podjetja dobila kot poplačilo svojih terjatev, in sicer da se obdavčijo po ničelni stopnji oziroma bistveno nižji stopnji od predlagane, vsaj za obdobje dveh let, dokler se ta stanovanja ne prodajo.

Hkrati predlagamo, da se ponovno opredelijo sprejemljive rešitve za:

  • dejavnost energetike,
  • dejavnost turizma,
  • nepremičninske sklade.

Utemeljitev

Ministrstvo za finance že samo ugotavlja, da je gospodarstvo zelo obremenjeno. Zato je nerazumljivo, da isto ministrstvo ob novem predlogu zakona o davku na nepremičnine od gospodarstva vnovič pričakuje več prilivov iz tega naslova, kot jih je zdaj zavezano plačevati iz naslova NUSZ. Takšno ravnanje ministrstva za finance je nov odmik od zahtev, ki jih je slovensko gospodarstvo naslovilo na Vlado RS v svojem dokumentu Kisik za gospodarstvo.

GZS podpira uvedbo davka na nepremičnine v tistem delu, ko uvaja bolj uravnoteženo obremenitev gospodarskih subjektov ter celovit, enoten in pregleden sistem obdavčitve nepremičnin. Višje obremenitve gospodarstva od zdajšnjih bi zahtevale nove žrtve, novo izgubo delovnih mest. Opozarjamo tudi, da se ministrstvo za finance ni dotaknilo predvidenih izjemnih zvišanj v vseh po prvem predlogu najbolj prizadetih panogah, denimo tudi v turizmu. Hkrati ne sprejemamo neuravnoteženo znižanje bremen nekaterim drugim zavezancem, ki bi šlo na račun gospodarstva.

Poleg tega menimo, da gospodarstvo ne sme in ne zmore reševati individualnih finančnih težav posameznih lokalnih skupnosti. Zato menimo, da je treba vsaj za poslovne in industrijske nepremičnine takoj ukiniti možnost enostranskega dviga stopenj s strani lokalnih skupnosti. V ta namen je lahko bistveno bolj primeren predviden ukrep zmanjševanje števila občin, saj bi s tem občine lahko prihranile zadostna sredstva za njihovo delo in vzdržno financiranje.

Pozdravljamo predvideno ukinitev davka na premoženje večjih vrednosti z uvedbo zakona o davku na nepremičnine, uvedbo višjih stopenj za črnograditelje in nekatere druge spremembe prvotnega predloga zakona o davku na nepremičnine, še posebej pri energetiki.

Z novim davkom na nepremičnine bo institucionalnim lastnikom, ki se prvenstveno ukvarjajo z oddajanjem stanovanj v neprofitni najem (stanovanjski skladi), odvzet previsok delež prihodkov iz naslova najemnin. Zaradi sistema administrativno določenih neprofitnih najemnin pri oddaji stanovanj ni realne povezave med vrednostjo premoženja in tekočimi dohodki, ki so ustvarjeni iz

tega premoženja, kar je eden izmed ciljev zakona. Zato predlagamo, da se v primeru neprofitnih stanovanj z zakonom opredeli dolžnost plačila davka s strani uporabnika in ne lastnika nepremičnine. V nasprotnem primeru naj bi davčna obremenitev predstavljala do 20% vseh prejetih prihodkov iz naslova najemnin, prejetih v letu 2012.

Predlagamo, da ministrstvo vsaj za dve leti omogoči podjetjem, ki so svoje poplačilo terjatev prejelav obliki stanovanj, da plačujejo bistveno manj davka, kot pa bi ga sicer po predlogu, saj so v nasprotnem primeru zelo ogrožena številna podjetja in delovna mesta. Gre namreč za sredstva, ki so nadomestila izpad plačila v denarju. Že to pa pomeni dodatno oviro za podjetja (upnike), ki

na današnjem nedelujočem nepremičninskem trgu niso sposobna prodati stanovanj.

Pozdravljamo informativno najavo odmere davka, vendar hkrati pričakujemo, da se uredi postopek pritožbe na davčno odmero z veljavnostjo sprememb v tekočem letu - letu, v katerem je davek odmerjen.

Menimo tudi, da je treba preprečiti možnost arbitrarnega odločanja Vlade RS o stopnji obdavčitve nevzdrževanih nepremičnin, saj ne obstoji verodostojna evidenca teh nepremičnin. Torej bo odločitev o obdavčitvi odvisna od izjav zavezancev, različnih praks inšpektorjev, lokalnih razmer, brez konkretnih meril. Zato predlagamo, da se sicer možnost določitve drugačnih stopenj za te nepremičnine uvede, vendar se veže na trenutek, ko bo vzpostavljena verodostojna evidenca takšnih nepremičnin na GURS.

Na GZS pričakujemo, da bo ministrstvo za finance na podlagi predlogov sprememb zakona pripravilo nove simulacije, ki bodo še omogočale javnofinančno konsolidacijo, vendar hkrati ne bodo dodatno

obremenile gospodarstva.

Ocena učinkov

-130 milijonov € na leto so gospodarski subjekti doslej plačali NUSZ.

-144 milijonov € hoče vlada zdaj od gospodarskih subjektov davka na poslovne nepremičnine.

 

Gospodarska zbornica Slovenije

Št. Dokumenta: 07 – 2013

Datum: 11.09.2013

Fotogalerija





 

Arhivi