Novice


Arhiv: Slovenija ima holesterol, nihče pa ji ne predpiše diete in gibanja - Komentar GZS

GZS vnovič zahteva resne reforme. "Prikriti mini krizni davek", ki ga je Vlada RS sprejela na seji danes, naj se ne uvede, dokler ne bodo ključne reforme pripravljene za izvedbo. Zdravstvo denimo še vedno izračunava izgube, a reforme od nikoder.

Dohodnina

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) se zaveda, da na današnji seji Vlade RS sprejete spremembe dohodninske zakonodaje, po kateri se odpravlja avtomatično usklajevanje davčnih olajšav in neto letnih davčnih osnov v lestvici za odmero dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin, porazdeljujejo breme krize linearno in s tem tudi bolj pravično kot ukrepi, ki bi selektivno prizadeli posamezne dele slovenske družbe. Ukrepu, ki naj bi na letni ravni v proračun prinesel okoli 30 milijonov evrov, bi lahko rekli tudi "prikriti mini krizni davek".

Toda hkrati izražamo veliko zaskrbljenost, ker še vedno čakamo na različne reforme, zlasti tam, kjer so očitni hude anomalije in tudi privilegiji. GZS zato zahteva, da se "prikriti mini krizni davek" ne uvede, dokler ne bodo pripravljene ključne reforme za izvedbo.

Zdravstvo

Tipični primer takšnega ravnanja je zdravstvo. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je danes obravnaval gradivo, s katerim želi Vlado RS seznaniti z "zaskrbljujočimi projekcijami financiranja programa in pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v obdobju 2013 – 2016". V njem navaja, da bo v teh letih nastalo 314 milijonov evrov kumulativnega primanjkljaja, ki ga ne bo mogoče pokriti brez dodatnih virov ali zmanjšanja odhodkov. Slovensko zdravstvo ima torej holesterol. Še vedno pa mu nihče ni predpisal diete in gibanja, torej reforme.

Prispevki za OVE

GZS pozdravlja zmanjšanje prispevka za obnovljive vire energije za industrijo, a hkrati opozarja na celostni vidik. Takšne odločitve Vlade RS so dobrodošle, ker v boju podjetij za preživetje dajejo nekaj kisika. Toda, kot rečeno, urgentno nujne so reforme, s katerimi si bosta gospodarstvo in s tem Slovenija zagotovila več zdravja  in boljšo kondicijo.

Obdavčitev odpravnin

Ob tej priložnosti ponavljamo, kar so ključne gospodarske organizacije že poudarile ob objavi dokumenta Kisik za gospodarstvo. Pri zdravljenju Slovenije je ključen boj za nova delovna mesta v gospodarstvu. Žal Vlada RS temu še vedno ne sledi. Prav nasprotno. Tokrat obžalujemo, da Vlada RS in ministrstvo za finance nista sprejela argumentov GZS za izenačitev davčne obravnave odpravnine v primeru prenehanja pogodbe za določen čas in odpravnine v primeru prenehanja pogodbe za nedoločen čas, čeprav nista imela tehtnejših argumentov za drugačno odločitev.

Država pričakuje, da bo iz tega naslova pobrala dodatne davke, ponovno na plečih delodajalcev, ki jim je bila z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) že naložena popolnoma nova obveznost – plačilo odpravnine za določen čas. Delodajalci s takšnimi ukrepi ne bodo motivirani zaposlovati novih delavcev, temu bodo prilagodili svoje poslovanje, zaposleni pa bodo prikrajšani za dodaten prihodek.

Komentirate lahko na: /skupne_naloge/stalisca_in_komentarji/62346

Fotogalerija





 

Arhivi