1. Izvoz blaga naj bi v Goriški regiji v 2016 porasel za okoli 7 %, torej nad povprečjem v RS (4 %). Uvoz blaga naj bi se povečal za okoli 9 %. Pokritost izvoza nad uvozom naj bi bila okoli 138 %, kar pomeni, da Goriška regija spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci. Delež Gorišče regije v celotnem izvozu je 5,3-odstoten, v celotnem uvozu 4-odstoten.
Pričakujemo višjo rast izvoza v primerjavi z rastjo slovenskega izvoza.
PODATKI O BLAGOVNI MENJAVI OB 9-MESEČJU 2016
V obdobju 1-9/2016 beležimo pozitivno menjavo. IZVOZ = 979 milijonov oz. +7,2 % rast , UVOZ 1-9/2016 = 711 milijonov oz. +9,1 % rast.
Glavni izvozni partnerji goriškega gospodarstva so še vedno Italija (225 milijonov oz. 23 % celotnega izvoza Goriške), Nemčija 207 milijona ali dobrih 20 %. S precejšnjim zaostankom je na 3. mestu Francija z 41 milijona oz. 4,3 % celotnega izvoza. Sledita pa Hrvaška in BiH z 4,2-odstotnim izvoznim deležem v Goriški regiji. Z 10-imi državami regija ustvari 72 % celotnega izvoza, z 20-imi 88 %-
Med glavnimi 10 izvoznimi destinacijami se je najbolj povečal izvoz v Nemčijo (+23 mio ali +13 %), Italijo (+22 mio ali +11 %), na Hrvaško (+8 mio ali +24 %) in na Poljsko (+6,5 mio ali +21 %). Upadel je izvoz v Francijo (-6,7 mio ali -14 %) in ZDA (-2,8 mio ali -10 %).
Tudi na strani uvoza je na prvem mestu Italija z 277 milijoni ali 39 % deležem celotnega uvoza v regiji. V Italijo izvozimo manj kot uvozimo. Na drugem mestu je Nemčija z 109 milijona ali 15,3 % deležem in na tretjem Avstrija z 60 milijona ali 8,4 % v celotnem uvozu Goriške. Sledita Kitajska z 4,6 % in BiH z 4,3 % uvoznim deležem v Goriški regiji.
Med glavnimi 10-imi državami uvoznicami se je najbolj povečal uvoz iz Italije (+18 mio ali +7 %), Avstrije (+6 mio EUR ali +12 %), Nemčije (+5 mio ali +5 %) in Hrvaške (+4 mio ali +19 %). Med prvimi 20-imi uvoznimi destinacijami se je uvoz zmanjšal le iz Češke (-4,3 mio ali -38 %), ZDA (-1,3 mio ali -21 %) in iz Japonske (-0,5 mio ali -9 %), vendar te države predstavljajo le 2,4 % celotnega uvoza.
Po vrsti blaga sta na prvem mestu po izvozu in uvozu isti proizvod: deli za rotacijske električne stroje (14 % izvoza in 3,8 % uvoza) ter električna oprema za vžiganje in zaganjanje motorjev z notranjim izgorevanjem (11,8 %). Stran uvoza je bila precej bolj diverzificirana (prvih 10 proizvodov 21,5 % uvoza), kot izvoza (prvih 10 proizvodov 51 % izvoza). Na strani izvoza so 7-odstotni delež zasedali elektromotorji in električni generatorji in 3,3-odstotnega instrumenti za avtomatično regulacijo. Na strani uvoza je bila na 3. mestu izolirana žica (2,4 %), svetilke (2,3 %), bakrena žica (2,2 %) in bakrene palice in profili (1,7 %). Glavnina uvoza so tako predstavljali vhodni repromateriali za predelovalno industrijo.
2. Rast bruto plač na bi bila okoli 2- odstotna, realno nekoliko več (+2,3 %) zaradi 0,3-odstotnega znižanja cen. To je nekoliko več od povprečju v RS (+1,8 % nominalno in +2,1 % realno). Povprečna bruto plača v regiji naj bi znašala okoli 1.490 EUR, kar je okoli 68 EUR manj od slovenskega povprečja. Neto plača naj bi se zvišala za 1,8 %, nekoliko več kot v RS (+1,6 %). Bruto plače v Goriški regiji naj bi se najbolj povečale v dejavnosti javne uprave (+4,7 %), kar je predvsem posledica sprostitve ZUJF-a. V finančnih dejavnosti naj bi zrasle za 4,6 % in v zdravstvu za 3 %. Plače naj bi upadle v 4-ih dejavnostih: drugih raznovrstnih dejavnostih (-5,5 %), poslovanju z nepremičninami (-2,1 %), strokovnih, znanstvenih in tehn. dejavnostih (-1,9 %) in drugih dejavnostih (-3,8 %). Najvišje naj bi bile plače v oskrbi z elek. energijo (48 % več od povprečja) oz. 2.200 bruto.
Nominalna rast plač v obdobju I-IX/2016 je znašala + 2,0 % (1.490 EUR), Razlogi za nižje plače v regiji so predvsem v sami strukturi gospodarstva in doseženi manjši dodani vrednosti od slovenskega povprečja.
3. Trendi v gibanju delovno aktivnih so bili tudi v letu 2016 pozitivni.
Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra 2016 znašala 8,0 % (v Sloveniji 10,5 %). V primerjavi z oktobrom 2015 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,8 odstotne točke (v Sloveniji znižala za 1,2 odstotne točke) (Vir: SURS).
V povprečju je bilo v obdobju od januarja do septembra 2016 43.456 delovno aktivnih oseb, kar je bilo 1,0 % več kot leto prej.
Podobno kot v letu 2015 se je število delovno aktivnih okrepilo za 1 % (420 oseb več), kar je nekoliko manj od slovenskega povprečja (+1,3 %). Od tega je število zaposlenih (86 % delovno aktivnih) poraslo za 1,7 %, samozaposlenih pa upadlo za 3,5 % kar je bilo predvsem posledica sprememb v statusu kmeta
4. Dobra turistična sezona je izboljšala tudi turistični izkupiček. Število prenočitev naj bi bilo po odličnem letu (2015: +17 %) višje za 12 %, kar je več kot na ravni države (+6,2 %). V regiji naj bi zabeležili 615 tisoč prenočitev in 280 tisoč prihodov gostov. Rast je bila visoka predvsem zaradi večjega obiska italijanskih gostov. V hotelih (48 % vseh prenočitev) naj bi število prenočitev poraslo za 8 %, v kampih (30 % vseh prenočitev) za 10 % in v ostalih nastanitvenih objektih (22 % vseh prenočitev) za 20 %. Trend rasti prenočevanja v cenovno ugodnejših oblikah se povečuje tudi v Sloveniji. Kljub temu se je dolžina bivanja gostov na Goriškem povečala (z 2,58 dni na 2,66), kar je tudi nad državnim povprečjem (2,55 dni). V hotelih se je sicer dolžina bivanja znižala (s 2,2 dni na 2,18). Število prihodov gostov naj bi se povečalo za 11 %. Povečalo se je tako število prenočitev domačih (+18 tisoč) kot tujih gostov (+55 tisoč). Tuji gostje so sicer ustvarili 77 % vseh prenočitev, med prenočitvami v hotelih kar 84 % vseh.
5. Gospodarske družbe naj bi v 2016 ohranile ekonomičnost poslovanja.
- Povečevale se bodo investicije v zgradbe, in sicer predvsem v gospodarske objekte.
- Dodana vrednost bo v 2017 najbolj porasla v predelovalni dejavnosti, gostinstvu, prometu in trgovini, skrčila se bo v dejavnosti energije.
KLJUČNI DOSEŽKI GZS OZ V LETU 2016:
Poleg rednih aktivnosti, ki smo jih izvajali na GZS OZ za severno Primorsko v letu 2016, posebej izpostavljamo dosežke na področju realizacije strateških ciljev za izboljšanje poslovnega okolja regijskega gospodarstva:
1. Elektrika: Spremenjen način napajanja RP Bovec, napajanje preko dveh paralelnih napajalnih vodov DV 20 kV Kobarid – Bovec in DV 20 kV Kobarid – Plužna – Bovec), izvedena optimizacija nastavitve sicer zastarelih zaščitnih naprav in s tem izboljšanje selektivnosti delovanja zaščit, povezanih z izboljšanjem kakovosti napajanja v zgornjem Posočju; in začetne aktivnosti za izgradnjo RTP Kobarid.
2. Cestna infrastruktura: Cestni odseki, ki smo jih izpostavili kot problematične, so v gradnji (npr. viadukt Kobarid) ali v pripravi dokumentacije oziroma izvedbe (npr. rekonstrukcija mostu Kozjak v Ušniku cestni odsek Idrija-Godovič, Idrija-Tolmin, Tolmin-Nova Gorica, rekonstrukcija Zale, rekonstrukcije ceste na 4. razvojni osi - ozko grlo Dolenja Trebuša – Reka, rekonstrukcija 2. faze Bača - Dolenja Trebuša in naprej do Reke).
Pridobili smo zavezo politike za obnovo odseka hitre ceste Selo-Vrtojba in postavitev testnih polj za izvedbo protivetrne zaščite na odseku Razdrto-Vipavski križ.
3. Poleg navedenega smo sledili cilju, to je odprtju tehničnega oddelka dislocirane enote v Tolminu in pri tem naredili prve korake. Šolski center Nova Gorica je oddal prijavo za odprtje takega oddelka v Tolminu na pristojno ministrstvo za šolstvo, gospodarstvo severne Primorske pa je zbralo sponzorska sredstva za izvedbo promocijskega videa za učence. Prav tako smo pridobili zavezo gospodarstva, da prvi generaciji dijakov, ki se bodo vključili v program, zagotovi štipendije.
Pred božičnimi prazniki smo na GZS prejeli predlog razvida programov za vpis v srednje šole za šolsko leto 2017/2018, ki ga je posredovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MZIZŠ), iz katerega izhaja, da pobude našega gospodarstva niso upoštevali.
Predstavniki gospodarstva severne Primorske zavračamo tak predlog. Ministrstvo je po našem prepričanju s tem jasno pokazalo, da ga potrebe realnega sektorja ne zanimajo in da ne načrtuje in programira izobraževanja po načelih socialnega partnerstva.
Ob tem je treba poudariti, da v zgornjem Posočju deluje kar nekaj večjih zaposlovalcev, ki poleg številnih manjših gospodarskih subjektov, potrebujejo kadre s poklici kot so npr. mehatronik, strojnik, kovinar ali elektronik. Pričakovati je, da bo s širitvijo poslovanja podjetij kot so ITW Metalflex Tolmin, Hidria AET Tolmin, MAHLE Letrika Bovec in drugih manjših subjektov ter s prehajanjem na zahtevnejše, bolj avtomatizirane proizvodne procese v prihodnje, potreba po teh kadrih v tem okolju še naraščala.
Zato ocenjujemo, da je potreba gospodarstva severne Primorske zelo realna in pričakovana.
Severno Primorsko gospodarstvo pričakuje, da ministrstvo predlagani razvid programov za vpis v srednje šole za šolsko leto 2017/2018 dopolni tako, da se v naslednjem šolskem letu prične izobraževalni program strojni tehnik v Tolminu.
NOVOSTI:
- GZS je postala članica Mednarodne akreditacijske verige za potrdila o poreklu blaga (International Certificat of Origin Global Accreditation Chain) in je tako mednarodno akreditirana za izdajo potrdil o poreklu blaga. Novi obrazci Potrdila o poreklu blaga bodo vključevali mednarodni znak kakovosti ICC/CO. Na voljo bodo predvidoma v začetku leta 2017.
Potrdila o poreklu blaga bodo bolj prepoznana in imela večjo veljavo v svetu. Mednarodna akreditacija zahteva upoštevanje določenih kriterijev, zato posodabljamo tudi naše postopke izdaje potrdil, med drugim načrtujemo tudi možnost elektronskega potrjevanja. Od 1. decembra 2016 so na spletni strani na voljo nova navodila in vloge.
- naši člani bodo imeli s 1. 1. 2016 možnost ugodnejšega najema naše konferenčne dvorane.
- Naši člani lahko izkoristijo številne popuste izdelkov in storitev preko sistema Član-Članu, kjer si člani GZS med seboj lahko nudijo posebne popuste. Sistem je brezplačen, v njem lahko sodelujete le člani GZS.
- Vsem našim članom omogočamo tudi brezplačno objavo osnovnih podatkov o podjetju na spletni strani GZS OZ za severno Primorsko
- Face book profil
mag. Nevenka Volk Rožič, direktorica