Trgovinska vojna med glavnima velesilama brez zmagovalcev

6. 7. 2018

Napovedi Trumpove administracije o uvedbi carin na uvoz kitajskega blaga so se danes uresničile, kot tudi kitajski odgovor. Trgovinska vojna se krepi in bi lahko zajela še druge proizvode in druge države. Zgodovinske izkušnje kažejo, da bi se lahko svetovna gospodarska rast samo v letošnjem letu zmanjšala za četrt odstotka (za 180 milijard evrov) ter v naslednjem za pol odstotka (za 360 milijard evrov). Mednarodna trgovina, svetovni potrošnik in poslovne investicije bodo pri tem najbolj prizadete, še posebej na srednji in daljši rok. Zaradi izvoza na zalogo pa napovedi novih carin navidezno pospešujejo aktualno gospodarsko rast, a za ceno nižje v prihodnosti.

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko naj bi bolj prizadela ZDA, tudi preko zmanjšane realne potrošnje v ZDA na srednji rok zaradi višjih cen. Če smo bili pri Analitiki GZS še nedavno mnenja, da se trgovinske vojne ne bodo stopnjevale ter smo zagroženim carinam pripisovali nizko verjetnost uvedbe, zdaj nismo več tega mnenja. Po teoriji iger je namreč bolj verjeten nov ravnovesni scenarij, ko obe državi izgubita (»lose-lose«) kot pa ko ena stran pridobi na račun druge (»win-lose«). Svet lahko dejansko zapade v podobno stanje duha kot v 30-ih letih 20-stoletja, čemur je sledila dolga gospodarska depresija.

Trgovinske vojne pomenijo nižjo rast družbenega standarda

Trgovinske vojne ogrožajo tudi dolgoročno gospodarska rast Slovenije, saj je bila Slovenija po oceni Bertelsmanna država, ki je od poglabljanja globalizacije trgovine veliko pridobila - upoštevajoč kupno moč so bili od nas boljši le še Švicarji. Slovensko gospodarstvo ustvari na tujih trgih že okoli 40 odstotkov celotne prodaje. Zaradi njegove vpetosti v globalne vrednostne verige je od osamosvojitve naprej vsak Slovenec na boljšem za 25 tisoč EUR. Slovenci smo torej dobro izkoristili obdobje rasti svetovne trgovine in njena nižja rast ali celo preobrat bi lahko znižala družbeni standard tudi pri nas.

Bolj kot ZDA in Kitajska so lahko prizadete druge azijske države

Popolna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bi lahko znižala rast ameriška gospodarstva (BDP) za četrtinko odstotka pri obeh državah, v letu 2019 pa za polovico odstotka. To pa pomeni tudi manj povpraševanja po blagu iz Evrope, kar pomeni negativni posredni učinek tudi na slovensko gospodarstvo in potrošnike preko višjih cen končnega blaga, surovin in nižjega povpraševanja po slovenskih izvoznih izdelkih na sredini vrednostne verige. Učinek bi bil še bolj negativen za druge azijske države, kot so Malezija, Singapur, Južna Koreja in Tajvan. Tem bi se lahko rast BDP v letošnjem letu znižala za več kot pol odstotka, v naslednjem letu pa med 1 in 1,5 %. Vpliv na finančne trge bi lahko bil močno negativen, saj bi uvedba carin na kratek rok pomenila nižje dobičke in odpise pri družbah. Aktualne vrednosti na svetovnih borzah teh strahov za zdaj ne odražajo. Padci na borzah bi zmanjšali potrošnjo gospodinjstev ter investicije podjetij, kar bi ustvarilo negativno povratno zanko v realnem gospodarstvu.

Kronologija trgovinskih vojn: izvedeni in napovedani carinski ukrepi držav

V tabelah na naslednjih straneh navajamo vse carinske ukrepe, ki so bodisi bili sprejeti ali pa so bili najavljeni. Rok veljave določenih ukrepov je v določenih primerih časovno omejen, možne so tudi izjeme, za katere mora zaprositi specifično podjetje, običajno v podpori z domačim uvoznikom.

Ukrepi ZDA proti drugim državam

Države, ki so bile prizadete	Blago, ki naj bi bilo predmet carin	Carinska stopnja	Vrednost izvoza, ki je predmet carine	Stanje ukrepa
Vse države (izjema: Južna Koreja, Argentina, Avstralija in Brazilija zaradi določitve izvoznih limitov)	Izdelki iz železa	25 %	30 mrd USD	Sprejet
Vse države (izjema: Južna Koreja, Argentina, Avstralija in Brazilija zaradi določitve izvoznih limitov)	Izdelki iz aluminija	10 %	17 mrd USD	Sprejet
Vse države	Pralni stroji in solarni paneli	20 do 30 %	10,3 mrd USD	Sprejet
Vse države	Vozila in deli za vozila	25 %	208 mrd USD	Potencialna uvedba
Kitajska	818 različnih vrst blaga, predvsem visoko-tehnološko	25 %	50 mrd USD	Sprejet 1. sklop ukrepov (34 mrd USD) 6.julija, preostanek kasneje
Kitajska	Še ni določeno	10 %	200-500 mrd USD	Napovedana uvedba (18. junija)