21. 2. 2019
Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.
V preteklem letu smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili 12.124.558 delovnih dni. V primerjavi z letom 2017 se je število izgubljenih dni povečalo za 6,4 %. Nekaj tega povišanja gre na račun večjega števila delovno aktivne populacije. Preostanek je posledica večje obolevnosti in povečanega števila poškodb, predvsem izven dela. V Sloveniji izgubimo v primerjavi s povprečjem EU zaradi bolniške odsotnosti skoraj četrtino več delovnih dni, kar je presenetljivo, saj smo po stopnji zdravja vsaj na evropskem povprečju. Največji delež bolniške odsotnosti je v nekaterih delih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, vojska, policija) ter v nekaterih industrijskih in drugih panogah (kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo itd.).
Odhodek za nadomestila v breme ZZZS je lani znašal 348 mio evrov, kar je 10,5 % več kot leto pred tem. Tudi odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni, je okoli 350 mio evrov. Ob plačilu nadomestila pa mora delodajalec plačati še tistega delavca, ki bo opravil delo odsotnega delavca.
Bolniška odsotnost v breme ZZZS (nad 30 delovnih dni) se bolj povečuje kot bolniška odsotnost v breme delodajalcev (do 30 delovnih dni).
I-XI2018/I-XI2017
Bolniška odsotnost nad 30 delovnih dni
Bolniška odsotnost do 30 delovnih dni
Število primerov koriščenja bolniške odsotnosti
+8,9 %
+5,6 %
Število izgubljenih dni
+8,5 %
+3,8 %
V bolniškem staležu nad 45 dni je trenutno preko 24.000 oseb. Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ ocenjuje, da na povečan obseg bolniških staležev (kostno-mišične bolezni, duševne in vedenjske motnje, bolezni srca in ožilja) vplivata tudi višanje upokojitvene starosti in podaljševanje pokojninske dobe. Iz tega sklepamo, da bo zaradi demografskih trendov ta problematika v prihodnje še bolj pereča. Kasnejše prvo vstopanje mladih v delovno aktivnost bo imelo posledice tudi na zdravstvene izdatke, saj bo delovno aktivnih nad 55 let vse več.
Ustrezno reševanje te problematike zahteva sistemske spremembe. Velika večina evropskih držav pozna časovno omejeno trajanje bolniške odsotnosti, čakalni /neplačan dan, hkrati pa poudarja in praviloma izvaja ustrezne postopke poklicne rehabilitacije po dolgotrajni bolniški odsotnosti. Podatki o višini nadomestila za bolniško odsotnost po posameznih razlogih (poškodbe pri delu, bolezni in poškodbe izven dela, nega itd.) in državah EU kažejo, da je Slovenija z višino nadomestila nadpovprečno ugodno urejena, kar zahteva resen razmislek, ali naj bodo javna sredstva namenjena predvsem kvalitetno in pravočasno opravljenim zdravstvenim storitvam ali nadomestilom.
Tudi v Sloveniji se s strani delodajalcev veliko sredstev vlaga v ukrepe za promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu, vendar si pri tem želimo večjo podporo s strani države pri financiranju in davčni obravnavi teh odhodkov.
Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: »Za boljše splošno zdravje je treba krepiti zavest in odgovornost vseh. Prizadevanja za zmanjševanje obolevnosti mora spodbujati tudi država, tako s sredstvi za preventivo kakor s finančnimi spodbudami. Odpraviti bi morala številne nelogičnosti. Če denimo podjetje svojim zaposlenim ponudi cepljenje proti gripi, bi pričakovali, da je to davčno priznani odhodek podjetja. S tem nenazadnje izboljšujemo zdravstveno kondicijo zaposlenih, zmanjšujemo bolniške odsotnosti in posledično odhodke javne blagajne.«