Novice


Arhiv: GZS: #PKP1 – rešilni obroč s pomanjkljivostmi

Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo sprejem prvega paketa interventne zakonodaje, ki je bil težko pričakovan in prinaša nekatere nujne rešitve. To bo v določeni meri olajšalo skoraj nevzdržno situacijo, v kateri se je znašla večina mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Obžalujemo, da #PKP1 ni bil dopolnjen s predlogi iz gospodarstva, saj bodo nekatere odločitve gospodarstvu po nepotrebnem povzročile nove probleme. Pričakujemo, da bo Vlada RS, kot je potrdil premier na zadnjem srečanju s predstavniki gospodarskih organizacij, te predloge gospodarstva upoštevala v naslednjem koraku v drugem velikem zakonodajnem paketu.

Na GZS obžalujemo, da se na vladi niso odločili v #PKP1 vključiti izpostavljene pripombe in predlagane amandmaje s strani delodajalskih organizacij. Tako je GZS že v ponedeljek zvečer Državnemu zboru RS posredovala predloge amandmajev. #PKP1 zajema številne pomanjkljivosti in nejasnosti, ki bodo posledično povzročile nove probleme gospodarskim družbam ali pa jim vsaj otežile dostop do pomoči.

Med ključnimi pomanjkljivosti #PKP1 z vidika plač in prispevkov izpostavljamo naslednje: 

1.Višja sila: Upravičenost do nadomestila za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, bi morala pripadati vsem delodajalcem, ne samo tistim z upadom prihodkov, kot sedaj razlaga zakon. Hkrati se nadomestilo zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zvišuje na 80 % osnove, ob dodatnem pogoju, da ne sme biti nižje od minimalne plače. Zakon torej postavlja v slabši položaj podjetja, ki ne bodo izpolnjevala pogoja padca prihodkov, saj bodo morala delavcem vseeno plačati 80-odstotno nadomestilo zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi višje sile, ne bodo pa upravičena do povračila tega nadomestila.

2. Krizni dodatek: Delodajalec bo moral vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, neodvisno od tega, ali je bil delavec izpostavljen posebnim obremenitvam ali nevarnostim.

3. Prekinitev čakanja na delo se v zakonu omejuje na 7 zaporednih dni v mesecu. Podjetja imajo različno organizirane delovne procese in zato je nujna večja fleksibilnost pri prekinitvah čakanja.

4. Niso bili upoštevani predlogi glede dodatnih ukrepov, kot je koriščenje starega letnega dopusta ali obveza delavca, da si uredi prevoz na delo.

5. Klavzule, ki določajo omejitve v primeru koriščenja pravic iz tega zakona, so preveč omejujoče. Podjetja, ki te pravice koristijo, ne morejo izplačati nagrad za poslovno uspešnost zaposlenim ali izplačati dobička, tudi tistega iz preteklega leta ne. Verjetno bi bila omejitev za izplačilo dobička za leto 2020 v letu 2021 primernejša omejitev. Zaposleni, ki so bolj obremenjeni, si tudi zaslužijo izplačilo nagrade za poslovno uspešnost.

V teh dneh se Vlada RS usmerja v pripravo #PKP2, ki bo v prvi vrsti naslovil področje likvidnosti. Ta postaja največji problem gospodarstva in preživetja številnih podjetij. Na GZS ocenjujemo, da bo morala biti vrednost #PKP2 okoli 3 mrd evrov, da bo omogočil podjetjem obstoj in ponovni zagon. Vlada pa naj ob tem ne pozabi izvesti nujne popravke ravnokar sprejetega zakona.

Povezava na avdioizjavo generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc

























































































































Na GZS obžalujemo, da se na vladi niso odločili v #PKP1 vključiti izpostavljene pripombe in predlagane amandmaje s strani delodajalskih organizacij. Tako je GZS že v ponedeljek zvečer Državnemu zboru RS posredovala predloge amandmajev. #PKP1 zajema številne pomanjkljivosti in nejasnosti, ki bodo posledično povzročile nove probleme gospodarskim družbam ali pa jim vsaj otežile dostop do pomoči.

Med ključnimi pomanjkljivosti #PKP1 z vidika plač in prispevkov izpostavljamo naslednje: 

1.Višja sila: Upravičenost do nadomestila za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, bi morala pripadati vsem delodajalcem, ne samo tistim z upadom prihodkov, kot sedaj razlaga zakon. Hkrati se nadomestilo zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zvišuje na 80 % osnove, ob dodatnem pogoju, da ne sme biti nižje od minimalne plače. Zakon torej postavlja v slabši položaj podjetja, ki ne bodo izpolnjevala pogoja padca prihodkov, saj bodo morala delavcem vseeno plačati 80-odstotno nadomestilo zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi višje sile, ne bodo pa upravičena do povračila tega nadomestila.

2. Krizni dodatek: Delodajalec bo moral vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, neodvisno od tega, ali je bil delavec izpostavljen posebnim obremenitvam ali nevarnostim.

3. Prekinitev čakanja na delo se v zakonu omejuje na 7 zaporednih dni v mesecu. Podjetja imajo različno organizirane delovne procese in zato je nujna večja fleksibilnost pri prekinitvah čakanja.

4. Niso bili upoštevani predlogi glede dodatnih ukrepov, kot je koriščenje starega letnega dopusta ali obveza delavca, da si uredi prevoz na delo.

5. Klavzule, ki določajo omejitve v primeru koriščenja pravic iz tega zakona, so preveč omejujoče. Podjetja, ki te pravice koristijo, ne morejo izplačati nagrad za poslovno uspešnost zaposlenim ali izplačati dobička, tudi tistega iz preteklega leta ne. Verjetno bi bila omejitev za izplačilo dobička za leto 2020 v letu 2021 primernejša omejitev. Zaposleni, ki so bolj obremenjeni, si tudi zaslužijo izplačilo nagrade za poslovno uspešnost.

V teh dneh se Vlada RS usmerja v pripravo #PKP2, ki bo v prvi vrsti naslovil področje likvidnosti. Ta postaja največji problem gospodarstva in preživetja številnih podjetij. Na GZS ocenjujemo, da bo morala biti vrednost #PKP2 okoli 3 mrd evrov, da bo omogočil podjetjem obstoj in ponovni zagon. Vlada pa naj ob tem ne pozabi izvesti nujne popravke ravnokar sprejetega zakona.

Povezava na avdioizjavo generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc


Fotogalerija





 

Arhivi