Gospodarski krog se je v četrtek, 20. maja, sestal s predstavniki ključnih medijev v Sloveniji na temo socialno-razvojne kapice in učinkov implementacije te zakonodajne rešitve na dvig konkurenčnosti v slovenskem gospodarstvu. Izpostavljeno je bilo, da je obdavčitev dela z dohodnino in prispevki v Sloveniji višja od povprečja držav OECD. Od držav srednje Evrope je višja pri nadpovprečnih plačah. Socialno-razvojno kapico po navedbah Deloitta poznajo v 60 % državah EU-27, znotraj srednje Evrope je ne poznajo le na Madžarskem. Najnižje je opredeljena kapica v Avstriji in Nemčiji, in sicer pri 1,8-kratniku povprečna plače. GZS predlaga uvedbo socialno-razvojne kapice pri višini 6.000 EUR v 2022, ki bi se spustila na 4.600 EUR v štirih letih in bi tako sčasoma zajela okoli 28.000 zaposlenih. Obremenitev dela negativno vpliva na rast dodane vrednosti in vpliva na izseljevanje izobraženih Slovencev. Uvedba razvojno-socialne kapice ni statična reforma, njen namen je izboljšati zaposlitvene priložnosti za dobro plačane strokovnjake, ki jih Slovenija potrebuje, da poveča svojo konkurenčno pozicijo kot destinacija, ki spodbuja vlaganja v R&R in človeški kapital. Ob tem naj navedemo primer, da denimo strošek »razbremenitve« plač 7 posameznikov pri višini 8.000 EUR bruto plače »pokrije« eno novo delovno mesto zaposlenega s povprečno plačo 6.000 EUR.