Na izjemen porast cen energentov se predvsem energetsko intenzivna industrija odziva tudi z zmanjšanjem obsega svoje proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) posredovala pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Pripravila je tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. Tudi Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) bi želela podrobneje pojasniti aktualno problematiko in prikazati možne posledice pasivnosti odločevalcev.

 

GZS je že pred dvema tednoma pozvala Vlado in pristojni ministrstvi k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega porasta cen energentov. Vlada se je na poziv GZS sicer odzvala z obljubo, da GZS v roku dveh tednov prejme odgovor, vendar se pristojni ministrstvi do sedaj še nista odzvali.

 

Gospodarstvo je čakalo tudi na predstavljene ukrepe Evropske komisije, ki pa so ga razočarali. Dovoljeni so namreč zgolj ukrepi, skladni z ukrepi državnih pomoči.

Zato je GZS na MOP posredovala pobudo glede prerazporeditve razpoložljivih sredstev iz Sklada za podnebne spremembe s konkretnim predlogom sheme za prizadeta podjetja. Do pomoči bi tako bila upravičena podjetja iz vseh dejavnosti, kjer so stroški energentov v prodaji predstavljali več kot 3 % njihove letne prodaje v letu 2020 in katerim je ali bo delež stroškov energentov v prodaji v posameznih mesecih leta 2021 ali 2022 porasel za več kot 1 odstotno točko glede na enak mesec v predhodnem letu. Pri tem GZS predlaga časovno omejenost sheme, sorazmernost, ustrezno deljenje tveganja in predvidljivost.

PREBERI VEČ