Na Brdu pri Kranju se je zaključil 17. Vrh slovenskega gospodarstva, ki se ga je udeležilo preko 500 gostov iz gospodarske, politične in civilne sfere. V nagovorih, na okroglih mizah in javni razpravi je bil izpostavljen pomen družbenega konsenza, sodelovanja in povezovanja celotne družbe pri ključnih odgovorih na aktualne izzive. To so temelji mostov, ki vodijo v prihodnost. Na srečanju so kot prioritetna področja izpostavili energetsko samozadostnost, pohitritev postopkov umeščanja investicij v prostor, vzpostavitev dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah in kadrih, zagotovitev hitrejšega zaposlovanja tujcev, skupno platformo za internacionalizacijo gospodarstva, vzpostavitev pilotnih in demo centrov, gospodarstvu prilagojene razpise za vire financiranja ter podporo skladov tveganega kapitala.
Goste na najpomembnejšem dogodku s področja gospodarstva sta na most prihodnosti prva povabila Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs in Ivan Novak, član svetovno uveljavljene skupine Laibach. Njuni motivacijski predavanji sta podkrepili znano dejstvo, da vsi, ki živijo svojo vizijo, zmorejo skupaj s somišljeniki zgraditi trdne mostove tudi onstran meja, kajti za ljudi njunega kova je meja le nebo.
Vabilu na 17. Vrh slovenskega gospodarstva se je odzval velik del ministrske ekipe - gospodarski minister Matjaž Han, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, minister za izobraževanje Igor Papič, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, minister za okolje in prostor Uroš Brežan ter minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek.
Goste jev odsotnosti predsednika vlade dr. Roberta Goloba uvodoma nagovoril minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Izpostavil je dobro novico o vladni uredbi o opredeljenih referenčnih cenah energentov, ki bo določala zgornjo mejo cen energentov in stopi v veljavo že jutri.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, sta najprej predstavila letošnja najbolj odmevna vsebinska področja, s katerimi se je GZS tudi največ ukvarjala ter prikazala nove dolgoročne cilje GZS do leta 2030.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je dejal, da se je sedanji tržni model izpel in potrebujemo nov, širok družbeni konsenz, kakšno naj bo slovensko gospodarstvo leta 2030. Nov model naj bo socialno-ekološki tržni. Kadrovski izzivi so po njegovih besedah visoko na prioritetni lestvici. Spomnil je, da je bila GZS prva, ki je organizirala javni posvet na temo zaposlovanja tujcev s predstavniki državnih organov in delodajalcev. Takrat je nastal seznam 15 konkretnih ukrepov in priporočil, pri čemer so nekatere odgovorni organi že uvedli. Dotaknil se je tudi področja internacionalizacije. Poudaril je, da so slovenska podjetja še vedno preveč odvisna zgolj od evropskega trga, zato bi morali to tveganje razpršiti s prodori na trge tretjih držav. Tu pričakuje še večjo koordinacijo med vsemi različnimi nosilci internacionalizacije. »Treba je najti skupno strategijo, pripraviti skupne akcijske načrte, vzeti torbo pod roke in iti v svet,« je dejal.
Vesna Nahtigal, izvršna direktorica GZS, je poudarila, da so »digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija področja prihodnosti, v katere je potrebno kanalizirati več sredstev in omogočiti čim uspešnejše črpanje.« Izpostavila je vlogo gospodarskega strateškega sveta za digitalizacijo, ki bo s konkretnimi predlogi postavljal kažipot odločevalcem. Slovenija bo sicer deležna 5 milijard evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost in kohezijske politike, vendar je gospodarstvu namenjen delež za digitalizacijo bistveno prenizek. Na energetskem področju je izrazila zadovoljstvo, da bo ta teden sprejeta interventna zakonodaja. Pojasnila je tudi, da je proizvodnja materialov podlaga za prehod v krožno gospodarstvo. Ob ovirah, kot so umeščanja v prostor, pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj in pomanjkanje razvojno-raziskovalnih aktivnosti, se zamika izvedba zelenega energetskega prehoda. Dodala je, da natančno vemo, kaj podjetja potrebujejo, da bi to dosegla. Država pa se mora odločiti, katerim energetskim virom bo dala prednost ter podjetjem zagotoviti finančne vire za raziskave in razvoj alternativnih virov energije, kot je na primer vodik.
Cantarutti in Nahtigalova sta nato predstavila nove dolgoročne cilje do leta 2030: Finančni cilji: -Izvoz: 95 milijard evrov. Regionalizacija poslovanja in večja integriranost z evropskimi verigami vrednosti bosta ključno prispevali k dosegu tega cilja. -Produktivnost dela: 88 tisoč evrov. Višja inflacija in dvig bruto marže pri povprečnem izdelku ali storitvi bosta ključna za dvig tega kazalnika. -Ciljna povprečna bruto plača: 3.200 evrov. Gibanje povprečne bruto plače bo realno pozitivno, vendar bo po naših ocenah nekoliko zaostajalo za rastjo produktivnosti, predvsem zaradi potreb po večjem vlaganju gospodarstva v zeleno in digitalno transformacijo. Nefinančni cilji, ki odražajo ambicije po sodobnem, učinkovitem in avtonomnem gospodarstvu: -Dvig snovne produktivnosti za polovico. -Napredek z 11. na 5. mesto na lestvici digitalnega gospodarstva in družbe. -Znižanje uvozne energetske odvisnosti s 47 na 40 odstotkov. Po dveh panelih, kjer so predstavniki gospodarstva, države in drugih deležnikov razpravljali o štirih ključnih področjih, izhajajoč iz strateškega dokumenta GZS – Horizontov prihodnosti, sta Cantarutti in Nahtigalova predstavila zaključke 17. Vrha slovenskega gospodarstva:
Razprava na panelih
Na prvem panelu so Iztok Stanonik (Polycom), dr. Hubert Kosler (Yaskawa Slovenija), minister za izobraževanje dr. Igor Papič, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, Mitja Bobnar (ZRSZ) ter dr. Gregor Majdič (Univerza v Ljubljani) razpravljali o kadrih, trgu dela, izobraževanju, digitalizaciji in virih financiranja.
Iztok Stanonik je poudaril, da morajo vložiti precej lastnih naporov za ustrezno usposobljene kadre. V projekt vajeništva so se vključil leta 2017. Kot prednost vidi, da vajenci v času izobraževanja dobro spoznajo način dela in kulturo podjetja in so takoj po zaključku vajeništva zaposljivi. Digitalizacijo razume kot nujno zlo. Več kot bo sredstev, hitreje se bomo razvijali, je še dodal. Hubert Kosler pravi, da pred koronavirusno epidemijo na trgu dela ni bilo takšnih problemov najti kadre kot danes, ko v vseh dejavnostih kadrov primanjkuje. Roboti prihajajo, lahko bodo nadomeščali ljudi in reševali problem pomanjkanja delovne sile. Digitalizacija je pomembna, pomoč države je sicer dobrodošla, vendar, če imajo neko vizijo in želijo nekaj novega vpeljati, ne gledajo na to ali bodo sredstva države dobili.
Minister Igor Papič meni, da lahko univerze same prilagajajo nove študijske programe in ni potrebno čakati na reformo visokega šolstva, ki terja svoj čas. Je pa izpostavil vprašanje financiranja. Predvsem na področju tehnike in tehnologije meni, da celoten potencial deklet ni dovolj izkoriščen. Po mnenju ministrice Stojmenove Duh roboti ne nadomeščajo ljudi, temveč lahko pomagajo pri vključevanju ljudi na trg delovne sile. Glede digitalizaciji je izpostavila, da morajo javni uslužbenci čim prej pridobiti potrebna znanje in kompetence.
Mitja Bobnar vidi izdelavo platforme trga dela kot eno od prioritet, ki jih je treba izvesti v novi finančni perspektivi. Nosilec je sicer ministrstvo za delo. Ob tem je opozoril, da čeprav so na zavodu zelo hitri in učinkoviti, se sami srečujejo z veliko kadrovsko krizo. Na področju zaposlovanja tujcev so na zavodu naredili precejšnje premike in pohitrili procese. Gregor Majdič vidi demo centre kot dober primer sodelovanja. Izpostavil je premajhno medsebojno poznavanje. Dodal je, da podjetja z donacijami pomagajo raziskovalni sferi. Start-up podjetja imajo problem z zagonskim kapitalom, zato predlaga, da bi skupaj z GZS oblikovali sklad, h kateremu bi zainteresirana podjetja pristopala.
Na drugem panelu so Valter Leban (Kolektor), Peter Čas (Steklarna Hrastnik), minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, Damijan Dolinar (SID Banke), ter Andrej Gnezda (Umanotera) razpravljali o internacionalizaciji, (de)globalizaciji, protekcionizmu, energetski krizi in zelenem prehodu.
Valter Leban je orisal izkušnjo Kolektorja, ko so lani proizvodnjo preselili iz Nemčije nazaj v Slovenijo. Njihova izkušnja je, da je narejeno v Nemčiji bistveno bolj nagrajeno kot narejeno v Sloveniji. Internacionalizacija je po njegovem prepričanju kompleksna zgodba. Peter Čas je pozdravil podporo države in EU za zeleni prehod. Že 5 let se v podjetju intenzivno ukvarjajo z vodikom. Na nivoju države razmišljajo o vodikovi dolini, kjer bi združili energetsko intenzivna podjetja, logiste pa tudi druge subjekte v državi.
Po prepričanju ministra Matjaž Han je globalna kriza dejstvo, vsaka država pa je po svoje odreagirala. Važno je, da država ne dela razlik med malimi in velikimi subjekti. Gospodarstvo daje državi energijo, država pa mora vzpostaviti predvidljive in konkurenčne pogoje. Meni, da je glede davčne politike treba vzpostaviti družbeni dogovor, ki bi veljal naslednjih petnajst let. Zahvalil se je gospodarstvenikom, saj brez njihove pomoči v zadnjih petih mesecih ne bi bili uspešni. Slovenija brez jedrske energije ne more preživeti, je še dejal. Minister Bojan Kumer pravi, da živimo v zelo kompleksnih časih, v preteklosti smo določene stvari podcenjevali, energija je bila prepoceni, investicije se niso dogajale. Slovensko gospodarstvo bo letos bo njegovih besedah skoraj 30 % energetsko odvisna od tujine, zato ne moremo govoriti o samozadostnosti. Zagovarja OVE, solarizacijo, vetrne elektrarne … zeleni prehod je nuja, v treh letih je treba narediti prve tri korake.
Slovenija je, kot pravi, jedrska država. Imamo varen in zanesljiv JEK, ogromno jedrskih strokovnjakov, ki svoje znanje celo izvažajo. Če tega ne bomo znali izkoristiti, si bomo sami dali avtogol.
Damijan Dolinar je izpostavil evropsko vpetost Slovenije ter problematiko cen in dobavljivosti energentov, dobavo repromaterialov, delovno silo ter nepoštene prakse, kjer se Evropa prepočasi brani. V pripravi je evropska strategija za javno podprte izvozne kredite. Kot pomembne teme je poudaril likvidnost, investicije in zeleni prehod. Andrej Gnezda ni naklonjen projektu JEK 2, ki ga vidi kot tveganega in dragega. Namesto tega zagovarja individualno samooskrbo na ravni posameznega subjekta, tudi industrije. Pravi, da je problem, ker se ne osredotočamo tudi na učinkovito rabo energije, po njegovem mnenju pa je potencial za prihranke ogromen.