Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila pomen in dodano vrednost strateških svetov GZS. »GZS želi poleg delodajalskih vsebin veliko večjo pozornost posvetiti temam, ki se dotikajo članov in jih strateški sveti tudi naslavljajo,« je poudarila.
»Vrednost gradbenih investicij je znašala v letu 2022 v Sloveniji 6 mrd evrov, kar predstavlja 0,3 % EU-27,« je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in dodal, da imajo podoben obseg trga Hrvaška, Litva, Luksemburg in Estonija. Po deležu gradbenih investicij v BDP Slovenija v EU izstopa po precej nizki vrednosti, saj nameni ca 2,5 % manj BDP kot v povprečju države EU, še posebej se navedeno kaže v manjšem investiranju v stanovanjsko gradnjo. So se pa škarje v lanskem letu nekoliko zmanjšale, je dodal. Ivanc je pojasnil, da je trg gradbenih del v Sloveniji relativno gledano bolj volatilen. Od 2022 zopet odstopamo navzgor. Gradbene operative primanjkuje, ni zaposlenih. Zelo vzpodbuden pa je podatek o uvozu in izvozu gradbenih storitev. V letu 2022 je bilo za slabih 750 mio EUR izvoza ob 250 mio uvoza, kar pomeni, da Slovenija izvozi za okoli 500 mio EUR gradbenih storitev. Spregovoril je tudi o dinamiki cen stanovanjskih nepremičnin, ki je pri nas večja kot v EU-27. Produktivnost v gradbeništvu skozi obdobje raste, po drugi strani je sektor ohranil tudi veliko optimizma, kazalec zaupanja je celo najvišji v EU-27.
Udeleženci so v razpravi ponovno izpostavili, da javni naročniki gradbeniškim izvajalcem pogosto plačujejo premalo. Diskusija je na seji tekla tudi o problematiki pomanjkanja gradbenih in drugih tehničnih kadrov.
Andreja Sever, direktorica Službe za razvoj kadrov in izobraževanje, je pojasnila, da je bilo gradbena panoga tudi v obdobjih, ko delovne sile ni primanjkovalo, na celotni vertikali deficitarna. Ta trenutek smo v rahlem porastu velikosti generacije, za katera se ocenjuje, da bo to trajalo še približno leto do dve. Na podlagi podatkov je pokazala, da se je interes za tehnične poklice povečal. »Val bi veljalo vzdrževati in ga izkoristiti,« je poudarila. Sicer je interes mladih za gradbeništvo šest krat manjši kot za strojništvo/elektrotehniko, štiri krta manjši kot za zobozdravstvo in trikrat manjši kot za gostinstvo/agroživilstvo. »Prihaja alfa generacija, rojena po letu 2010, ki odrašča ob digitalnih napravah, jim pa veliko pomeni komunikacija, okoljska osveščenost in sprejemanje različnosti. »Mladi se morajo počutiti pomembne. Le če se tega zavedamo, jih lahko pravilno nagovarjamo,« je poudarila in izpostavila pomen promocije posameznih poklicev. Dotaknila pa se je tudi razvoja lastnih zaposlenih.
Dr. Žiga Turk, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, je predstavil trenutno stanje na gradbenih fakultetah. Dejal je, da je slika na visokošolski ravni bistveno manj optimistična kot na srednješolski in napovedal, da se bo v desetletnem obdobju od 2019 zmanjšalo število delovno aktivnih inženirjev za okoli 1000. Po veliki krizi vpisa v letih 2014-17 se obeta ustalitev na nižjih številkah. Povezano s splošno demografsko sliko sicer delež gradbenikov med vsemi mladimi danes ni nižji. Letno študij na drugi stopnji sicer zaključi 30 do 40 študentov. »Vsekakor pa bo z manj potrebno narediti več,« je še dodal.
Vir: GZS
EKIPA GZS SPGZ