»Namen zavezništva je povečati odpornost Slovenije na razne krize, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, od zdravstvene do energetske, je v uvodu današnjega zgodovinskega podpisa dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Slovenije poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Poleg GZS so podpisnice še Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) in Vlada Republike Slovenije. Dogovor daje glede na konkretne zaveze dobro osnovo za doseganje višje kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljske vzdržnosti ter visoke dodane vrednosti.
Po besedah generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal se je učinkovitost inovacijskega sistema Slovenije v zadnjih letih povečala, a še vedno ne dovolj za zmanjšanje zaostanka za vodilnimi inovatorkami. Kritična je bila do zaostanka po številu raziskovalcev, premajhnih vlaganj v raziskave in razvoj ter prešibkega povezovanja med gospodarstvom, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter drugimi deležniki, kar je povod za pripravo dogovora. »Pri tem smo izhajali tudi iz ciljev, zapisanih v viziji Slovenije 2050, Evropskem zelenem dogovoru in Slovenski industrijski strategiji. Na GZS trdno verjamemo, da lahko te cilje dosežemo, vendar skupaj, z roko v roki z znanostjo in s konkretno podporo države,« je sklenila.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je ob podpisu dejal, da je »inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, za katero verjamemo, da lahko do leta 2030 zraste na 88.000 evrov. Če želimo spodbuditi inovativnost, moramo razvoj, raziskave in inovacije pospešiti in to področje uskladiti s potrebami gospodarstva. S pomočjo države moramo ustvariti temelje za lažji prehod od invencij do trga.« Današnji dogovor je označil kot pomembnega, ker vsebuje konkretne cilje, kako ta strateški cilj doseči. »Če omenim samo povečanje sredstev za raziskave, razvoj in inovacije na 2,8 % BDP, kar predvideva današnji dogovor, ali davčno razbremenitev na področju raziskav in razvoja, debirokratizacijo in nenazadnje ustanovitev tehnološko-inovacijskega sklada. To so zelo konkretne rešitve, ki nam zagotavljajo, da ta dokument ne bo ostal le mrtva črka na papirju,« je dodal.
Prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze v Ljubljani, je povedal, da je »strateški dogovor med gospodarstvom, znanostjo in politiko za akademsko in raziskovalno skupnost velikega pomena, saj potrjuje in krepi našo vpetost v prizadevanja za napredek celotne družbe. Univerze smo bile vedno nosilke novega znanja, z izobraževanjem mladih pripravljamo nove generacije na izzive prihodnosti, s svojim raziskovalnim delom pa širimo znanje in inovacije. Vse aktualne izzive, s katerimi se soočamo, bomo lahko rešili le kot družba, ki bo ustrezno vrednotila vrhunsko znanje, odlično znanost in inovativno razmišljanje, saj je to edina pot, ki nas lahko popelje v svetlejšo prihodnost in izboljšanje življenj vseh nas.«
»Zavezništvo prinaša zavedanje o tem, da je za naslavljanje perečih družbenih izzivov potrebno sodelovanje. S podpisom se predstavniki znanosti, izobraževalne sfere, gospodarstva in politike zavezujemo h krepitvi medsebojnega sodelovanja in proaktivnega delovanja na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Javne raziskovalne organizacije bo za uspešno sodelovanje potrebno ustrezno opolnomočiti, predvsem na področju kadrovske politike in vlaganj v prostore, da bodo pri opravljanju svojega poslanstva v največji možni meri lahko avtonomno sodelovale z gospodarstvom. To nas navdaja z upanjem na pomembne premike, ki bodo zvišali kakovost življenja v naši državi,« je dejal prof. dr. Gregor Anderluh, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) in direktor Kemijskega inštituta.
Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je izpostavil povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvari gospodarstvo, kot edino pot do blaginje v družbi in dodal, da imamo danes »prvi konkreten korak, kjer se politika pridružuje raziskovalnim institucijam in gospodarstvu na tej poti.« Večje dodane vrednosti ne bo brez inovativnosti in znanja. »Edino naložba v znanje je tista, ki lahko pripelje do odpornosti na krize in hkrati do tega, da bomo imeli dovolj sredstev za blaginjo državljank in državljanov. Danes podpisujemo sporazum, za katerega verjamem, da bo na koncu pripeljal do še višje dodane vrednosti kot 88.000 evrov ... Vesel sem, da na tej poti stopamo skupaj. Le skupaj lahko dosežemo, da bo Slovenija spet med glavnimi inovatorkami v Evropi. Naši ljudje so na to pripravljeni. Od danes je na to pripravljena tudi politika,« je še dodal.
Na dogodku, ki ga je povezoval direktor Korporativnega komuniciranja GZS Sebastjan Šik, so bili predstavljene tudi dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno-izobraževalnimi institucijami. Izr. prof. dr. Matija Jezeršek s Fakultete za strojništvo je spregovoril o sodelovanju s podjetjem Yaskawa, poznanem po visoki avtomatizaciji in robotizaciji. Anka Miklavič Lipušček, predsednica GZS-ZKŽP, je predstavila sodelovanje študentov in gospodarstva v okviru tekmovanja Ecotrophelia, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije z vključevanjem mladih študentov – inovatorjev. Mag. Janko Burgar iz Cosylaba in Radko Luzar, L-Tek, sta predstavila povezovanje gospodarstva in velikih raziskovalnih institucij (Big Science). Izr. prof. dr. Nejc Hodniks Kemijskega inštituta, pa je prikazal primer ReCatalysta, odcepljenega podjetja Kemijskega inštituta, ki je nedavno kot prvo v Sloveniji pridobilo prestižno financiranje iz mehanizma EIC Transition.
Vsebina dogovora