»V sredo, 21. septembra, smo imeli z vodstvom Državnega sveta zelo konstruktiven dialog. Strinjamo se, da si vsi želimo živeti v lepšem in čistejšem okolju in da bo slovensko gospodarstvo naredilo vse v svoji moči, da pripomore k temu cilju. Vendar predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, za katerega so nevladne organizacije v ponedeljek zbrale potrebno število podpisov za vložitev v Državni zbor, ni prava pot,« je uvodoma poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in povzela mnenje gospodarskih organizacij, ki so pristopile k temu pozivu.

Poleg GZS, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko – nemške gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana, je podporo izrazila še Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije.

Največja pomanjkljivost tega predloga zakona je, da ni bil deležen širše, predvsem pa strokovne javne razprave, zato je nujno, da se to omogoči v okviru rednega postopka v Državnem zboru. Z njim niso seznanjene niti državne institucije oziroma organi, ki naj bi zakon izvajali. Predlog zakona tudi ni v skladu s pravili in zakonodajo Evropske unije. Slovenska podjetja bodo postavljena v izrazito neugoden položaj, saj bodo v Sloveniji veljale obremenitve, ki jih podjetja v drugih državah članicah nimajo.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v primeru omenjenega predloga zakona izpostavil, da ne gre za interventni zakon in bi si zato zakonodajalec moral vzeti čas, da opravi temeljito strokovno razpravo. »Tako pomemben zakon, kjer gre za okolje, za skrb za ljudi, mora obravnavati stroka, ki bo povedala, kakšne so tehnične zahteve in šele potem mora politika odločiti,« je še poudaril Lotrič.

Gospodarske organizacije opozarjajo na zavajajoč diskurz predlagateljev, ki trdita, da se predlagana rešitev nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici predlog zakona na novo ureja tudi druge dejavnosti in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. Uvaja tudi dodatno poročanje, ki ne bo v ničemer prispevalo k izboljšanju stanja v okolju, saj podjetja zaradi tega ne bodo spreminjala tehnologij. Le obseg poročanja se bo izredno povečal, kar bo izziv tudi na strani javne uprave. Predlagani zakon uvaja še zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev. Kakšna naj bi bila osnova zanjo, ni jasno.