BILATERALNI ODNOSI

Nekatera slovenska podjetja že poslujejo na Danskem. Medsebojni trgovinski odnosi so v letu 2013 dosegli 300 milijonov € prometa. Že vrsto let (z izjemo 2009) ta znesek vztrajno in stabilno raste. Letošnji polletni izvoz je na ravni lanskega (117 mio €), uvoz pa je za 17 odstotkov višji.

Na seznamu EU članic dosega Danska 15. mesto glede na velikost slovenskega izvoza v to državo.

Večinski delež letošnjega polletnega izvoza – 64 odstotkov - predstavljajo (po dvomestni carinski tarifi) naslednje produktne skupine:

• jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli,
• optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor,
• farmacevtski proizvodi,
• vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor.

ZAKAJ RAVNO DANSKA?

• enostavna komunikacija - praktično vsi govorijo vsaj angleško, znanje dveh ali treh tujih jezikov je dokaj pogosto,
• kupna moč je visoka in je lažje doseči višjo prodajno ceno,
• stranke so zelo racionalne pri nakupih – načrtujejo jih dlje časa, zato iščejo kakovost.

KLJUČNI GOSPODARSKI GROZDI

To so čiste tehnologije, IKT, bio in medicinska tehnologija, v katerih je Danska vodilna v svetovnem merilu. Ostali grozdi so še pomorstvo, design in prehrambena industrija.

KAJ JE NA DANSKEM ZANIMIVEGA ZA SLOVENSKA PODJETJA?

Zaradi vsega naštetega je konkurenca na trgu zelo huda. Verjetnost za uspeh podjetja bo večja, če bo ponudilo izdelek z višjo dodano vrednostjo – seveda po konkurenčni ceni. Inovativni izdelki so gotovo eni izmed teh.

Danci v veliki meri posegajo po ekološko pridelanih živilih, kar pomeni veliko priložnost za naš prehrambeni sektor. Tudi sicer na Danskem ne najdemo živil iz Slovenije, in decembrska delegacija bi lahko bila priložnost za korak v to smer. Tudi zato, ker imajo pestro ponudbo kulinarike in živil iz vsega sveta.

Po podatkih našega veleposlaništva na Danskem namerava danska vlada v naslednjih letih – med ostalimi veliki projekti - nameniti precejšnja sredstva javnim naložbam, in sicer predvsem na področju infrastrukture. S tem želi zmanjšati potovalni čas med večjimi danskimi mesti, vlagati v elektrifikacijo celotnega železniškega sistema, nadaljevati in v uglednem roku dokončati gradnjo pozemne železnice in uvesti sistem lahkotirne železnice.

Projekti na področju prometne infrastrukture na Danskem so potencialno zanimivi tudi za slovenska podjetja, ki so konkurenčna na tem segmentu in ponujajo določene tehnološke rešitve za manjšo energetsko porabo.

POSLOVNI SESTANKI

Poslovni sestanki so običajno sproščeni, vendar konkretni, predvsem zaradi dobre priprave, ki jo pričakujejo tudi od sogovornika. Vsak lahko govori in pove svoje mnenje in vsakega sogovornika tudi poslušajo.

V kolikor podjetje že posluje s katero od skandinavskih dežel, pomeni to zanj veliko prednost.

POSLOVANJE

Na Danskem se v praksi posluje preko posrednika, ni pa vedno tako.

V kontaktu s podjetjem je zelo pomembno najti elektronski naslov prave osebe – tiste, ki sprejema odločitve. Ker ni dosti vertikalne hierarhije, zadostuje, da odločitev sprejme tudi nekdo iz sredine lestvice, nadrejeni le potrdi odločitev.

Obvezno pa mora elektronskemu sporočilu slediti klic. Odločitev oziroma odgovor običajno zelo hitro pošljejo.

PRILOŽNOSTI ZA PODJETJA

Vljudno vabimo podjetja, ki že poslujejo z Danci, ter tista, ki želite stopiti v prvi kontakt z njimi, da se nam pridružijo v gospodarsko delegacijo v Kopenhagen 3. in 4. decembra 2014.