Kljub vse večjim regulativnim pritiskom in politični negotovosti v Evropi kitajska podjetja ostajajo močno usmerjena v evropski trg. Po poročilu, predstavljenem marca 2026 na forumu New Quality Productive Forces and Cross-Border Finance Forum v Luxembourgu, skoraj 80 % anketiranih kitajskih podjetij, ki že poslujejo v Evropski uniji, načrtuje razširitev svojih investicij v naslednjih treh letih. Približno 15 % jih napoveduje tudi občutno povečanje vlaganj.

Poročilo, ki ga je pripravila Kitajska gospodarska zbornica pri EU (CCCEU) skupaj s partnerji, temelji na anketi in poglobljenih intervjujih s približno 100 kitajskimi podjetji, prisotnimi v Evropi. Ena osrednjih ugotovitev je krepitev strategije »In Europe, for Europe«, kar pomeni večjo lokalizacijo proizvodnje, razvoja, oskrbnih verig in poslovnih dejavnosti neposredno znotraj evropskega prostora.

Med glavnimi razlogi za optimizem podjetja izpostavljajo dostop do velikega enotnega trga, visoko tehnološko raven evropskega gospodarstva ter priložnosti v panogah nove generacije, kot so elektromobilnost, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, umetna inteligenca, farmacija in napredna proizvodnja. Hkrati pa opozarjajo na vse zahtevnejše poslovno okolje, ki ga zaznamujejo strožja evropska pravila na področjih subvencij, varstva podatkov, industrijske politike in gospodarske varnosti.

Evropska unija v zadnjih letih namreč krepi instrumente za preverjanje tujih investicij in gospodarskih tveganj, zlasti v strateško občutljivih sektorjih. To za podjetja pomeni večjo potrebo po pravni predvidljivosti, boljšem razumevanju regulatornega okolja in tesnejšem sodelovanju z lokalnimi partnerji. Prav zato je lokalizacija vse manj izbira in vse bolj pogoj za dolgoročno prisotnost na evropskem trgu.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Za Slovenijo lahko ta trend pomeni pomembno razvojno priložnost. Kot članica EU se lahko slovenska podjetja vključujejo v dobavne verige, skupne razvojne projekte in procese lokalizacije proizvodnje, zlasti v panogah, kjer ima država že obstoječe kompetence, kot so avtomobilska industrija, logistika, farmacija, napredna proizvodnja in zelene tehnologije. Ta del je predvsem smiselna gospodarska interpretacija širšega evropskega trenda, ne neposredna ugotovitev samega poročila.

Če se bo trend večje prisotnosti kitajskih podjetij v Evropi nadaljeval, bi to lahko odprlo prostor za nova partnerstva, prenos znanj in tehnologij ter okrepitev gospodarskih vezi med evropskimi in kitajskimi akterji. Hkrati pa bo uspešnost takšnega sodelovanja v veliki meri odvisna od tega, kako jasno, stabilno in predvidljivo bo evropsko regulativno okolje v prihodnjih letih.

Viri:

Xinhua (29. marec 2026): https://english.news.cn/20260329/9c9ea78199a748b3b6b7589db4852a62/c.html
Xinhua (24. marec 2026): https://english.news.cn/europe/20260324/2e68c76607d54dbb8b39060b0afbee99/c.html