Na voljo še 60 mest za brezplačno pridobitev pristopnega certifikata – Krepitev pripadnosti, motiviranosti in vključevanja. Epidemija novega koronavirusa je prinesla negativne posledice na različnih področjih in med drugim povzročila še dodatno razslojenost družbe. V številnih podjetjih in organizacijah so tako soočeni z izzivom, kako sprejemati in upoštevati raznolikosti med zaposlenimi ter obenem vsem v enaki meri omogočati vključevanje. Delodajalci, ki so v tem času prepoznali pomen družbeno odgovornega delovanja in posebno pozornost namenili skrbi za zaposlene, so pri premagovanju teh izzivov nedvomno v veliki prednosti.
Izšla je novembrska številka revije Glas gospodarstva, v kateri pozornost namenjamo trenutnim razmeram, ki so posledica rasti cen energentov. V pogovoru z Vekoslavom Korošcem, direktorjem Združenja za inženiring (ZING) pri GZS, lahko preberete, kakšne posledice grozijo energetsko intenzivni industriji. Na preizkušnji je tudi evropska politika za prehod v ogljično nevtralno družbo. Poleg tega lahko preberete tudi o tem, v kakšni situaciji so se znašli trgovci s tehničnim blagom, kako registrirati znamko ter spoznate dobre prakse na področju nepremičnin.
Na okrogli mizi o okrevanju gospodarstva po pandemiji in vlogi bank v okviru Dneva slovenskih bančnikov je predsednik GZS Tibor Šimonka izpostavil, da GZS s programsko sestavo Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ni zadovoljna. Le okoli petina sredstev je namenjenih gospodarstvu, kar je občutno premalo. Več bi potrebovali sredstev za projekte energetske učinkovitosti, digitalizacijo in krožne projekte. GZS je identificirala za 2,8 mrd EUR projektov. 470 mio EUR sredstev, ki naj bi jih dodelil MGRT, je premalo. Po besedah Šimonke bo treba izvesti vrsto reform, ki bodo pomenile tudi nove davčne vire, da »bomo pridobljena sredstva iz NOO lahko odplačevali. Zato ta sredstva niso nepovratna in jih moramo učinkovito uporabiti za rast gospodarstva.«
Medtem, ko se slovensko gospodarstvo na novo realnost odziva s sledenjem trendom, njegov prebojni inovativni del pa z njihovim oblikovanjem, tudi slovenski podporni »ekosistem« oblikuje program internacionalizacije in industrijskega razvoja, ki naj povzame in posvoji usmeritve EU za učinkovito podporo gospodarstvu. Besede dneva so zeleni prehod, digitalizacija, trajnost, odpornost, odprtost. Realnost podjetij, ki morajo v tem »novem svetu« zadovoljiti potrebe svojih kupcev ter osvojiti nove, pa je prav v soočanju z nujnostmi in izzivi digitalizacije, uredb za zaščito okolja in zdravja, pretočnostjo transportnih poti, razpoložljivostjo surovin in sestavnih delov, nelojalno konkurenco. Na konferenci bodo o teh izzivih spregovorili predstavniki Evropske komisije, vlade RS in podjetniki.
Na seji UO GZS so člani obravnavali aktualne aktivnosti GZS ter razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izpostavili so premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti, nujnost pohitritve digitalizacije in večjega deleža evropskih sredstev za dvojni zeleni in digitalni prehod. Sprejeli so predlog integralnega plana GZS za leto 2022 in ga predlagali v potrditev Skupščini GZS.
»Največji izziv v tem obdobju ni virus kot tak. Največji izziv so ranljive osebe v bolnišnicah, še posebej na intenzivni negi, ki obremenjujejo zdravstveni sistem do te mere, da se drugi programi bolnišničnega zdravljenja začasno krčijo ali celo ukinjajo,« ocenjuje generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije kot najmočnejša in najvplivnejša povezava slovenskega gospodarstva pozvala odločevalce, da razmislijo o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 vsaj za vse prebivalce, starejše od 50 let. Seveda pa je še naprej nujno dosledno spoštovanje preventivnih ukrepov, strogo preverjanje PCT pogoja ter samoomejevalno in odgovorno vedenje vsakega posameznika.
Na spletnih straneh GZS so objavljeni zbrani aktualni javni razpisi na nacionalni ravni, torej javni razpisi ministrstev in izvajalskih agencij.
S potrdilom predloga novega zakona o varstvu okolja (ZVO-2) na seji vlade prehaja le ta v nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Zadnji predlog ZVO-2 je občutno bolj dodelan in obsežen kot verzija, ki je bila v javni obravnavi do 11. februarja letos. Pozivamo vse, ki se pri svojem delu soočate z izzivi različnih vidikov izvajanja okoljske zakonodaje v gospodarstvu, da si najnovejši predlog ogledatein posredujete morebitne pripombe.
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v torek, 23. novembra 2021 na spletni strani E-demokracija objavilo Predlog zakona o spremembah Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo .
Na letošnji konferenci GoDigital 2021 so udeleženci razpravljali o nujnosti pospešene digitalne preobrazbe. Vabimo vas k ogledu posnetka konference in vas istočasno prosimo, da po ogledu izpolnite anketo o zadovoljstvu z izvedbo spletne konference GoDigital 2021. Vaše mnenje pomeni za nas pomembno vodilo za naše nadaljnje delo.