Zapri

Obisk držav na rdečem seznamu: čigava je odgovornost?

Ljubljana, 24. junij 2020 - V medijih javnega obveščanja se je v zadnjih dneh pojavilo več negativnih komentarjev na račun delodajalcev, češ da naj bi svojim zaposlenim prepovedovali potovanja v države, ki so zaradi slabe epidemiološke slike na rdečem seznamu. Enako so bili glasni nekateri sindikati. Kot je danes zapisano na STA, »bi v primeru, da bodo delodajalci zaposlenim, ki bodo zaradi obiska tujine v Sloveniji v 14-dnevni karanteni, podali redne ali izredne odpovedi delovnih razmerij, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije lahko te odpovedi spodbijal pred sodiščem. Za to se bodo odločali, če bodo zaznali kršitve pravic delavcev.« Taka izjava je zavajajoča in jo razumemo kot grožnjo delodajalcem, ki so se v zadnjih treh mesecih epidemije koronavirusa borili za ohranjanje vsakega posameznega delovnega mesta.

Opozarjamo, da virus covid-19 še vedno kroži med nami. Zato je skrajno pomembno, da se vsi državljani in državljanke vedemo odgovorno – do sebe in drugih. Nekateri delodajalci so komaj ponovno zagnali delovne procese. Sedaj pa se lahko znajdejo v situaciji, da se na delo zaradi karantene ne bi vrnilo večje število zaposlenih, kar bi lahko ogrozilo celotne procesne linije, posledično pa pod vprašanj postavilo obstoj podjetja in delovnih mest. Neodgovorno ravnanje lahko ogrozi tako delovna mesta kot sodržavljane in seveda obremeni javni zdravstveni sistem.

Na Gospodarski zbornici Slovenije ob tem opozarjamo na naslednje:
Definicija višje sile je, da je dogodek od osebe neodvisen, vnaprej nepričakovan in nepreprečljiv. Če gre zaposleni v državo, ki ni na rdečem seznamu, a to postane medtem, ko je delavec tja že odpotoval in Ministrstvo za zdravje RS zanj odredi karanteno, je upravičen do nadomestila plače na osnovi instituta višje sile, kot ga opredeljuje ZDR-1. Ko pa nekdo zavestno odide v državo, za katero že vnaprej ve, da bo zanj na podlagi veljavnega predpisa ob povratku veljal 14-dnevni karantenski ukrep, se na višjo silo ne more sklicevati, saj gre za pričakovano in preprečljivo posledico. Ker bi se temu dogodku posameznik lahko izognil, je bila to njegova zavestna odločitev. To pa pomeni, da delodajalec ni dolžan nositi stroška nadomestila za čas dodatne odsotnosti zaradi karantene.

Delodajalec seveda ne more in ne sme delavcu omejevati gibanja ali prepovedati svobodne odločitve o tem, kje bo prebil svoj prosti čas, saj je to prosta izbira zaposlenega. A za posledice svojih odločitev odgovarja vsak posameznik sam. Tudi zato je s strani delodajalca ne samo dopustno, temveč odgovorno, da zaposlene vnaprej opozori na delovnopravne posledice zaradi možne odsotnosti z dela zaradi preprečljive karantene. Ravno tako je odgovorno, da delodajalec prenese zaposlenim opozorila javnih inštitucij o nevarnosti morebitnega zaprtja mej.

Ob tem je potrebno poudariti, da je po ZDR-1 delavec dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Med take okoliščine nedvomno sodi tudi dejstvo, da bo delavec po lastni volji potoval v katero od držav z rdečega seznama, in bo kot posledica svoje svobodne odločitve po povratku v Slovenijo zaradi ukrepa obvezne karantene izostal z dela.

Z delodajalcem se lahko vnaprej dogovorita o tem, kako bosta delavčevo odsotnost zaradi karantene reševala. Tako se lahko dogovorita o koriščenju letnega dopusta po prihodu iz tujine; o začasnem delu od doma v primeru, ko narava delavčevega dela in delodajalčeve dejavnosti to dopušča; o neplačanem dopustu ali pa o mirovanju pogodbe o zaposlitvi za obdobje karantene, če je ta možnost s pogodbo o zaposlitvi opredeljena. In končno, z ustreznim in pravočasnim informiranjem delodajalca s strani zaposlenega se lahko izognemo situaciji, ko bi ravnanje zaposlenega privedlo do njegove neupravičene odsotnosti z dela, ki ima lahko tudi delovnopravne posledice.

Enako stališče je zavzel tudi Direktorat za delovna razmerja MDSSZ, ki pravi, da: »če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila (niso izpolnjeni vsi elementi višje sile), potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.«

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.