V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že 18. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 11 zlatih, 24 srebrnih, 5 bronastih priznanj, 2 posebni priznanje za mlado podjetje, 1 posebno priznanje za inovacijski izziv – povezovanje kulturno kreativnih industrij in gospodarstva. Nagrajena je bila tudi najboljša inovacija leta po izboru javnosti. Dogodek je letos v celoti potekal v virtualnem okolju.

Trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo postavljata pred industrijo in družbo veliko izzivov, a se znamo z njimi uspešno soočati, je pokazal virtualni dogodek z naslovom Priložnosti v krožnem in podnebno-nevtralnem gospodarstvu in družbi, ki so ga skupaj pripravila tri strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP-i): SRIP Materiali kot končni produkti (MATPRO), SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) in SRIP Krožno gospodarstvo, v tesnem sodelovanju s Službo za varstvo okolja GZS. Potekal je 24., 25. in 26. novembra v spletnem okolju.

Več kot 90 odstotkov podjetij nima scenarija za prekinitev poslovnega procesa, kaže najnovejša anketa Gospodarske zbornice Slovenije na reprezentativnem vzorcu več kot 130 podjetij. Od marca je za COVID-19 zbolelo 3,5 % zaposlenih, zajetih v najnovejši anketi GZS.

Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci včerajšnjega Dneva delodajalcev, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v virtualni obliki. Na posvetu je bilo delo na domu predstavljeno skozi prizmo sedanje ureditve in usmeritev, kaj izboljšati, da bo postalo čim bolj dostopno delodajalcem in delavcem najširšega spektra. Šlo je za tretji posvet v okviru projekta Krepitev kompetenc socialnih partnerjev v kolektivnem dogovarjanju 2017-2021.

Poleg zagotavljanja zdravja in življenja posameznikov je v tem trenutku ključno vprašanje v gospodarstvu, kako zagotoviti čim boljšo likvidnost podjetij, s tem pa ohraniti delovna mesta in obstoj podjetij. Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (#PKP6) pomembno naslavlja prav tematiko likvidnosti in financiranja gospodarskih subjektov. Da bi bile posamezne zakonske rešitve z vidika gospodarstva bolj uporabne ter bi ustrezneje omilile posledice uvedbe zadnjih zajezitvenih ukrepov v boju proti pandemiji COVID-19, je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila več predlogov amandmajev.

Gospodarska zbornica Slovenije je na predsednika Vlade RS Janeza Janšo in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška naslovila pismo, v katerem Vlado naproša, da ne zaostri ukrepov proti širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, ker ne bodo bistveno pripomogli k obvladovanju števila okuženih.

V slovenskem gospodarstvu z zaskrbljenostjo spremljamo podatke o širjenju obolelih s koronavirusom. Vendar pa ocenjujemo, da bi bilo zapiranje gospodarstva neutemeljeno in tudi neustrezno. Na podlagi podatkov s terena, ki smo jih zbrali na GZS, za takšen ukrep tudi ni utemeljenih razlogov. Apeliramo na sprejemanje razumnih odločitev, ki ne bodo ogrozile obstoja številnih delovnih mest in podjetij ter s tem davčnih prilivov v javne blagajne in proračun RS.

Na Združenju družb za nepremičninsko posredovanje, ki deluje v okviru GZS-Zbornice za poslovanje z nepremičninami smo ogorčeni nad ignoranco Vlade Republike Slovenije, ki je nepremičninske posrednike tudi v tokratnem paketu sproščanj ukrepov povsem spregledala, čeprav je sprostila številne druge dejavnosti, med katerimi so nekatere za širitev virusa bistveno bolj tvegane kot storitve, ki jih opravljajo nepremičninski posredniki.