Zapri

Odprta virtualna razstava Materiali prihodnosti


V okviru virtualne razstave Future Materials – Materiali prihodnosti svoje inovativne materiale predstavlja 18 podjetij in institucij znanja. Gre za že drugo virtualno razstavo pod skupno blagovno znamko Future. Tokratno organizira Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s SRIP-om MATPRO, ob podpori MGRT in Javne agencije Spirit Slovenija.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je ob otvoritvi virtualne razstave poudarila, da »smo na GZS ponosni, da se nosilec razstave - SRIP Materiali kot končni produkti, katerega vodilni partner je prav GZS, lahko pohvali z vrsto konkretnih rezultatov, ki so nastali na podlagi povezovanja med podjetji in raziskovalno sfero.« Kot primer je navedla projekt MARTINA. »Tokratna razstava, na kateri se predstavlja 18 podjetij, kaže predvsem poti naprej - v smeri novih materialov, inovacij, še več prenosa znanj med institucijami znanja in gospodarstvom. Vsa ta prizadevanja so usmerjena v krepitev slovenskega znanja tako na domačem, še bolj pa na globalnem trgu. Vabljeni, da se virtualno sprehodite skozi razstavo, ki je tudi sama zase inovacija, saj je v celoti rezultat razvojne naravnanosti zaposlenih na gospodarski zbornici,«  je še dejala.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je dodala, da je že letošnja razstava ob stoletnici Univerze v Ljubljani z naslovom Tisočletja metalurgije na Slovenskem – ko zapoje kovina pokazala, da segajo korenine izročila pridobivanja in obdelave kovin pet tisoč let v preteklost. Danes SRIP MATPRO tlakuje pot v prihodnost. Dva velika projekta - ČMRLJ in MARTINA - potekata v sedanjem trenutku. Pripravlja se vzpostavitev dveh razvojnih centrov (Slovenskega pilotnega centra za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin – SIPCAST in Slovenskega pilotnega centra za kompozitne materiale – SiPCOMAT) ter postavitev platforme za napovedovanje potreb po kompetencah na državnem nivoju s skupnimi močmi štirih ministrstev. »18 podjetij in institucij znanja, članov SRIP MATPRO, na razstavi Materiali prihodnosti odstira svoje poglede na izzive, ki jih prednje postavlja čas,« je še dodala.

Uvodoma je izr. prof. dr. Matjaž Godec, direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) za področje kovinskih materialov, izpostavil velik zgodovinski pomen kovinskih materialov; prav kovinski materiali so omogočili napredek človeštva v zadnjih tisočletjih, kar potrjuje tudi poimenovanje več zgodovinskih dob (bakrena, bronasta in železna doba), predstavljajo pa tudi temeljno gradivo prihodnosti. Po letu 2000 je bil narejen izjemen napredek na področju razvoja kovinskih materialov, prav tako tudi na področju sinteze kovinskih materialov z dodajalnimi tehnologijami oziroma 3D tiskom kovin, kar že danes omogoča izdelavo zelo veliko zlitin. Poteka tudi intenziven razvoj izdelave 3D tiskalnika kovin, ki bi deloval v breztežnostnem prostoru, da bi lahko določene kovinske dele natisnili v vesolju na licu mesta, podobno kot je že 3D tiskalnik za plastiko na mednarodni vesoljski postaji. Kot je poudaril dr. Godec, so kovinski materiali nedvomno materiali prihodnosti, med drugim tudi zato, ker se jih da reciklirati, so odporni na visoke temperature in so primerni za dodajalne tehnologije. Izkušnje na področju visoko entropijskih zlitin kažejo, da je število možnih, še neodkritih zlitin skoraj neskončno. Poleg tega pa je za materiale prihodnosti pomembno obvladovanje metalurških procesov, kajti večina materialov z ekstremnimi lastnostmi se izdeluje v ozkih procesnih območjih.

Drugače kot kovinski, izvirajo polimerni materiali iz 20. stoletja in so doživeli »nesluten razvoj, ki mu ni videti konca«, je uvodoma dejal doc. dr. Blaž Nardin, dekan Fakultete za tehnologijo polimerov (FTPO) za področje biokompozitov. Predvideva se, da bo proizvodnja polimernih materialov in njihovih aplikacij do leta 2035 narasla s 322 na 650 milijonov ton, kar pomeni podvojitev proizvodnje in ponovne uporabe materialov, razvoj novih materialov, tehnologij in orodij, predvsem pa pomeni izjemen izziv za varovanje našega planeta. Dodal je, da deluje v Sloveniji na področju polimernih materialov več kot 1.700 podjetij, ki prihajajo iz avtomobilske industrije, industrije bele tehnike, zabavne industrije, medicine, farmacije, aeronavtike … Poudaril je velik pomen znanja in opreme tako za razvoj biokompozitnih materialov kot za razvoj klasičnih kompozitov, zato so v sklopu SRIP-a MATPRO zagnali demonstracijski center za kompozitne materiale, ki je trenutno v fazi nastajanja. V njem želijo združiti kritično maso znanja iz vseh slovenskih institucij in podjetij, ki s ukvarjajo s kompoziti. »S tem bomo slovenskemu gospodarstvu pomagali pir preboju na bolj zahtevne trge z izdelki z višjo dodano vrednostjo in dodano odgovornostjo do okolja,« je zaključil.

Razstava MATERIALI PRIHODNOSTI / FUTURE MATERIALS je že šesta razstava, organizirana pod enotno blagovno znamko FUTURE in druga, ki je organizirana kot virtualni »showroom« dosežkov in novih inovativnih rešitev slovenske industrije in institucij znanja. Virtualna razstava je v celoti rezultat znanja in razvojno-inovativnega dela zaposlenih na GZS. Tokrat se na njej predstavljajo podjetja Beti, Helios, Impol, Kovis livarna, Livar industries, Livarna Gorica, Lotrič meroslovje, Magneti Ljubljana, MARSI Group, SIJ Group (SIJ Acroni, SIJ Metal Ravne in SIJ Ravne System), Talum, Termit in Veplas Group, med institucijami znanja so Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – IMT, Kemijski inštitut, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod za gradbeništvo Slovenije, predstavlja pa se tudi SPIRIT JA in SRIP MATPRO.

Vse razstave FUTURE so organizirane v partnerstvu z različnimi strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i). Tokratno razstavo FUTURE MATERIALS organizira GZS v sodelovanju s SRIP MATRPO ter ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Razstavo si je mogoče ogledati vse do 15. januarja 2021. Vabljeni k ogledu!

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.