Zapri

Delo na domu - nuja današnjega časa

Ljubljana, 19. november 2020 - Delo na domu predstavlja sodoben način dela, ki temelji na vzajemnem zaupanju med delodajalcem in zaposlenim, so se strinjali udeleženci včerajšnjega Dneva delodajalcev, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v virtualni obliki. Na posvetu je bilo delo na domu predstavljeno skozi prizmo sedanje ureditve in usmeritev, kaj izboljšati, da bo postalo čim bolj dostopno delodajalcem in delavcem najširšega spektra. Šlo je za tretji posvet v okviru projekta Krepitev kompetenc socialnih partnerjev v kolektivnem dogovarjanju 2017-2021.

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je označil delo na domu kot nujo današnjega časa. Gre za moderen način dela, ki je blizu predvsem mladim, tudi v času, ko ne gre za odreditev zaradi izrednih razmer. Z delom na domu, zlasti nekaterim dejavnostim, ponujamo možnosti, da delavec sam kreativno oblikuje svoj delovni dan, delodajalcu pa, da vpliva na stroške dela.

Jaka Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, vidi delo na domu kot izziv za delodajalce in delavce. Lahko izgleda vabljivo, saj gre za delo v domačem okolju, hkrati pa so tudi nekatere slabosti, kot so neopredeljen delovni čas, stalna razpoložljivost, moteči elementi domačega okolja, uporaba lastnih sredstev za službene namene, socialna distanciranost. Poudaril je vlogo socialnih partnerjev, da v kolektivnih pogodbah dejavnostih nadgradijo zakon na tem področju, saj zakon vse temeljno, kar je potrebno, že določa.

Udeleženci so osvetlili ureditev dela na domu z raznih aspektov. Tako je Sara Bagari z Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani predstavila delo na domu v luči evropskega pravnega reda. Pri tem je poudarila prakso kolektivnih pogodb pri urejanju tega instituta.

Nikolaj Petrišič, vodja sektorja za varnost in zdravje pri delu z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je prikazal obveznost delodajalca glede varnosti in zdravja pri delu in delu na domu. Poudaril je vlogo strokovnih delavcev za varstvo pri delu in nujnost sodelovanja z izbranimi izvajalci medicine dela. V vsakem primeru mora delodajalec narediti vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi varnost in zdravje delavca tudi pri delu na domu, je še poudaril.

Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede je predstavila ureditev pravice do odklopa od tehnoloških sredstev v ureditvi EU. Izpostavila je, da je spoštovanje pravne in formalne ureditve pravice delavcev do odklopa od tehnoloških in elektronskih medijev po izteku delovnega časa nova kultura dela, ki jo je treba izgraditi in uveljaviti ne le kot pravico delavca, ampak tudi kot dolžnost delodajalca, v interesu obeh za dolgoročno učinkovito sožitje.

Špela Ajdišek Robič iz podjetja Siemens d.o.o., Ljubljana, je spregovorila o potrebah gospodarstva po spremembi zakonodaje za ureditev dela na domu/na daljavo. Menila je, da izkušnja epidemije COVID-19 in siceršnji napredek tehnologije kažete, da bo delo na daljavo v prihodnje postalo eno izmed sodobnih načinov dela. Trenutna slovenska pravna ureditev postavlja delodajalce, ki želijo svojim delavcem omogočiti dodatno prilagodljivost delovnega mesta z uvedbo dela od doma oz. na daljavo v kombinaciji stalnega in občasnega, pred izzive, kako to zakonito in fleksibilno urediti.

Metka Penko Natlačen, sicer moderatorka dogodka, je kot sekretarka Strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje (SS KP) predstavila dosedanjo ureditev dela na domu v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Poudarila je, da je SS KP to tematiko prepoznal kot trenutno najpomembnejšo v sistemu kolektivnega dogovarjanja in s tem v zvezi sprejel izhodišča za nadgradnjo ureditve dela na domu/na daljavo v kolektivnih pogodbah gospodarskih dejavnosti.

Ob posvetu je kot vsako leto izšla tudi tematska revija Delodajalska praksa 2020 in tretji  snopič v zbirki projekta, posvečen prejemkom iz delovnega razmerja. Posvet se je zaključil z mislijo, da prinaša delo na domu/na daljavo kopico izzivov, pa tudi osebnih nadgradenj kompetenc. Pridobljene dodatne komunikacijske veščine, poglobljeno poznavanje orodij za delo na daljavo, organizacija in poznavanje procesov usklajevanja pa bodo koristni tudi po tem, ko se bo po COVID-19 življenje vrnilo v ustaljene tirnice. Gre za novo kulturo odnosov in sodelovanja ter načina dela, upoštevanja odgovornosti delodajalca in delavca. Delo na domu in na daljavo bo med delodajalci in zaposlenimi soustvarjalo novo kvalitetno vez, temelječo na vzajemnem zaupanju, z namenom soustvarjanja kvalitetnih in učinkovitih pristopov za prihodnost.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.